Jedro

Sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 299/2014, I Up 33/2013 in X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju tožena stranka) je v Uradnem listu RS, št. 34/19 objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019 (v nadaljevanju Javni razpis). Predmet tega javnega razpisa je bilo sofinanciranje trajnostno naravnanih delovnih mest, ki bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva v Sloveniji. Na Javni razpis se je prijavil tudi Sklad A. (v nadaljevanju tožeča stranka), vendar pa je tožena stranka njegovo vlogo s sklepom, št. 093-12/2019/575 z dne 25. 9. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), zavrnila.

2. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da je v okviru izbranih vlog subvencionirala dva sklopa: sklop A - trajnostno naravnana delovna mesta v nevladnih organizacijah, in sklop B - trajnostno naravnana delovna mesta za mentorje in koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah. Postopek Javnega razpisa je vodila strokovna komisija, ki jo je z odločbo, št. 093-12/2019/28 z dne 10. 5. 2019, imenoval minister za javno upravo. Ta je odprla prejete vloge ter vodila zapisnik o odpiranju. Tožena stranka je nato pravočasne in popolne vloge za sofinanciranje izbrala po postopku, kot ga določa Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračunov Republike Slovenije ter v skladu z Javnim razpisom in razpisno dokumentacijo.

3. Komisija je ugotovila, da je tožeča stranka pravočasno oddala popolno vlogo, ki sta jo na podlagi pogojev in meril, določenih v 6., 12. in 13. poglavju Javnega razpisa ločeno ocenila dva člana komisije, končna ocena pa je povprečje podeljenih ocen ocenjevalcev. Tožeča stranka, ki je vlogo naslovila z naslovom "...", je skupaj dosegla 67,5 točk od skupno mogočih 74 točk. Ker je skupna vrednost predlaganih vlog, ki so dosegle minimalni kakovostni kriterij 43 točk po merilih, presegala razpoložljiva sredstva, so se vloge ocenjevale še na podlagi dodatnih meril. Prednost so imele vloge z višjim številom doseženih točk, tako da so bile za sofinanciranje predlagane vloge, ki so bile ocenjene z najmanj 68 točkami. Skladno s tem je tožena stranka vlogo tožeče stranke zavrnila.

4. V nadaljevanju obrazložitve je tožena stranka pojasnila oceno po posameznih merilih, kot izhaja iz ocenjevalne tabele, ki je priloga izpodbijanemu sklepu. Vloga tožeče stranke je bila ocenjena kot delno ustrezno utemeljena ter delno skladna s prepoznanimi problemi in potrebami na lokalni ravni. Kot osnovni problem je bil v vlogi naveden problem zaposlovanja na področju socialnih dejavnosti, zdravja in mladih, vendar pa ni bil utemeljen s konkretnimi podatki. V vlogi je bila zgolj splošno opisana finančna podhranjenost nevladnih organizacij, prav tako brez podatkov in le splošno pa tudi opisano na kakšen način bo deloval konzorcij in kako bo reševal težave v okolju. Konkretne aktivnosti, ki bi omogočile razumevanje reševanja problematike, niso bile navedene, izkazana je bila le delna skladnost z usmeritvami in cilji javnih politik na nacionalni ravni. Vloga je sicer skladna s cilji Javnega razpisa, ki pa jih je tožeča stranka le navedla, ne pa naslovila kako jih bo konzorcij dosegel. Načrtovani cilji in aktivnosti so ustrezni, omogočajo doseganje zastavljenih kazalnikov in so skladni s poslanstvom in vizijo konzorcija ter prispevajo k njegovim strateškim ciljem. Prav tako so cilji in aktivnosti skladni z načrtovanimi kazalniki konzorcija, kazalniki so ustrezno izbrani, realno ovrednoteni, preverljivi in načrtovani na način, da je zagotovljena stabilna rast konzorcija. Tožeča stranka je izkazala kadrovsko in finančno sposobnost, da lahko tudi s pomočjo predvidene nove zaposlitve doseže cilje v vlogi. Finančna struktura prihodkov izkazuje stabilen in razpršen tok prihodkov in zadosten obseg lastnih virov, tožeča stranka pa lahko zagotovi zaposlitev ene osebe za čas 27 mesecev. Tožeča stranka je tudi izkazala sposobnosti in izkušnje na področju svojega delovanja. Predvideno je sodelovanje dveh partnerjev, ki sta prav tako izkazala finančno sposobnost za doseganje ciljev in zaposlitev ene osebe za čas 27 mesecev. Oba izkazujeta pretekle dosežke, slabše pa je prikazana njihova trajnost. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da so načrtovana delovna mesta ustrezna glede na cilje, aktivnosti in zastavljene kazalnike konzorcija ter bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji organizacije. Strategija razvoja konzorcija je za obdobje nadaljnjih petih let ustrezna in realno zastavljena. Opredeljena so kritična tveganja, niso pa predvideni ukrepi za njihovo preprečitev oziroma zmanjšanje.

5. Tožena stranka še navaja, da je sedež tožeče stranke v Mestni občini Koper in je zato vloga po dodatnem merilu "4.1. Regijski ključ" prejela dve točki. Glede na predvideno sodelovanje z dvema ali več pridruženimi partnerji, je bila vloga po dodatnem merilu "4.2. Pridruženi partnerji" ocenjena z dodatnimi štirimi točkami. Ker ima vsaj ena organizacija v konzorciju podeljen status organizacije v javnem interesu, so bile vlogi po dodatnem merilu "4.3. Status NVO v javnem interesu" podeljene še tri točke. Glede na to, da nobena od organizacij v konzorciju ni pridobila subvencije delovnega mesta v nevladni organizaciji v letu 2018, pa je bila vloga po dodatnem merilu "4.4. Subvencioniranje delovnega mesta na javnem razpisu za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva v letu 2018" ocenjena z eno točko.

6. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi, opomba sodišča).1 Meni, da je strokovna komisija neustrezno ocenila njeno vlogo in se opredeljuje do tistih točk iz razpisne dokumentacije, pri katerih je bil konzorcij ocenjen slabše. 7. Pri kriteriju "Utemeljitev vloge" je komisija iz obširne utemeljitve tožeče stranke povzela le, da je največji problem zaposlovanje in finančna podhranjenost, za kar naj ne bi predložila podatkov, v nadaljevanju pa še, da ni dovolj jasno navedla na kakšen način bo reševala probleme in da ni navedla konkretnih aktivnosti za reševanje problematike. Komisija je utemeljitev vloge ocenila s 3,5 točkami, četudi so v razpisni dokumentaciji predvidene cele točke brez decimalk. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da se bo ocenjevalo tudi prilaganje javno znanih oziroma objavljenih podatkov, na primer, o staranju prebivalstva, o strmem naraščanju incidence avtizma in o daljšanju življenjske dobe oseb s posebnimi potrebami. Komisija ni razumela utemeljitve vloge. Vedno več je otrok z avtizmom, oseb z drugimi motnjami in starostnikov, vsem pa se podaljšuje življenjska doba. Zato se v populaciji zvišuje število oseb, ki bi potrebovale prilagojene programe ozaveščanja, preventive, pomoči, podpore, vključevanja, asistence. Država za vse to ne zagotavlja zadostnih namenskih sredstev, iz česar sledi kadrovska in finančna podhranjenost. Niti tožeča stranka niti druge inštitucije ne morejo rešiti osnovnega problema, to je vse večjih potreb na opisanem področju. Vsi trije konzorcijski partnerji že izvajajo številne aktivnosti na tem področju in jih bodo tudi v bodoče, in sicer s povezovanjem v konzorcij, mreženjem s pridruženimi partnerji, novimi zaposlitvami in dodatnim izobraževanjem zaposlenih. Tožeča stranka meni, da je njena vloga ustrezno in dobro utemeljena in ni razloga, da bi za to utemeljitev prejeli manj od vseh predvidenih točk. 8. Glede kriterija "Skladnost vloge z usmeritvami in cilji javnih politik oziroma strateškimi dokumenti na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni ter usklajenost in prispevek vloge k ciljem javnega razpisa" tožeča stranka navaja, da je komisija ocenila, da njena vloga izkazuje le delno skladnost z usmeritvami in cilji javnih politik na nacionalni ravni. Takemu zaključku oporeka in poudarja, da je žalostno, da komisija pomisli na to, da je delovanje na področju oseb z avtizmom in drugimi motnjami ter starostniki le delno skladno z usmeritvami in cilji javnih politik. Ocena je tudi nekonsistentna, saj je po eni strani navedeno, da je vloga v skladu s cilji razpisa, na drugi strani pa, da ni v skladu z usmeritvami in cilji javnih politik na nacionalni ravni. Tožeča stranka ne bo reševala problema staranja prebivalstva in naraščanja incidence avtizma, vendar pa je pomoč tem skupinam skladna z usmeritvami politik na vseh nivojih. Vse partnerice konzorcija izvajajo programe, ki dajejo rezultate in jih lahko še izboljšajo. Tožeča stranka meni, da je vloga skladna z usmeritvami in cilji javnih politik in tudi s cilji razpisa ter da je ustrezno pojasnjeno, kako se bo te cilje doseglo.

9. Pri kriteriju "Partnerji - sposobnost in izkušnje na področju svojega delovanja" je tožena stranka ocenila, da partner Združenje B. le v manjši meri izkazuje sposobnost in izkušnje na področju svojega delovanja, oba partnerja pa da sta tudi slabše prikazala trajnost dosežkov. Uvodoma poudarja, da je besedilo Javnega razpisa omejilo možnosti, da bi partnerja ustrezno predstavila sposobnost in izkušnje na področju njunega delovanja. Zahtevano je namreč bilo, da partner predstavi le tri največje dosežke, s tem pa je bila celotna slika delovanja partnerjev tožeče stranke osiromašena. Verjetno je, da ocenjevalec ni poznal problematike avtizma, ki jo v nadaljevanju tožeča stranka kratko predstavlja, in da ni vedel, da so po posameznih regijah omejene možnosti terapevtske obravnave otrok z avtizmom. Velik dosežek je, da se lahko družinam iz različnih krajev Slovenije ponudi nekajdnevno strnjeno predstavitev različnih metod dela, terapevtskih pristopov in primerov dobre prakse. Velik problem so pomanjkljive raziskave s tega področja, sodelovanje društva pri tem pa je zagotovilo trajnosti rezultatov. Združenje B. je največje slovensko društvo, ki povezuje osebe z avtizmom, njihove družinske člane in strokovne delavce s tega področja. Ustanovljeno je bilo v letu 2008, njegovo članstvo pa hitro narašča. Tožeča stranka meni, da nižja ocena glede sposobnosti in izkušenj na področju delovanja za Združenje B. ni realna in je rezultat omejenih možnosti za predstavitev društva in njegovih dosežkov, neutemeljen pa je tudi pomislek glede trajnosti rezultatov.

10. Komisija je pri kriteriju "Vlog v konzorciju" navedla, da so te ustrezno opredeljene in delno smiselne glede na osnovni namen konzorcija ter da vloga partnerja Zveze društev upokojencev C. ni smiselna glede na naravo dela tožeče stranke kot prijavitelja in drugega partnerja. Komisija je opredelitev vlog v konzorciju ocenila z oceno v višini 3,5 točke, četudi so v razpisni dokumentaciji predvidene le cele ocene brez decimalk. Ocena glede drugega partnerja je povsem subjektivna in lahko temelji le na nepoznavanju področij, ki jih ta pokriva. Tožeča stranka in Zveza društev upokojencev C. že dlje časa uspešno sodelujeta. Osebe z avtizmom pogosto sodelujejo s pridruženim partnerjem ..., izvajajo pa se tudi posamezne aktivnosti v Centru starejših ... Tožeča stranka skupaj s tem partnerjem izvaja delavnice in predavanja, namenjena kakovostnemu preživljanju prostega časa, medgeneracijskemu druženju in sodelovanju, samostojnosti uporabnikov, širjenju in krepitvi socialne mreže ter destigmatizaciji ranljivih ciljnih skupin. Vloge konzorcijskih partnerjev so po prepričanju tožeče stranke ustrezno opredeljene in bi zato morala tudi po tem kriteriju pridobiti vse točke.

11. Komisija je imela tudi pomisleke pri kriteriju "Strategija razvoja v obdobju naslednjih petih let", in sicer zato, ker naj ne bi bili podani ukrepi za preprečitev oziroma zmanjšanje tveganj. To ne drži, saj so bili vsi ukrepi navedeni ob navedbi tveganj. Tudi v tem primeru je bila ocena nepravilno izražena na decimalko.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču primarno predlaga, naj jo zavrže, podrejeno pa, da jo zavrne. Navaja, da tožeča stranka predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ne njegovo odpravo ter da tožbi tega sklepa tudi ni priložila. Po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je namreč dopustna le odprava izpodbijanega upravnega akta, medtem ko zakon razveljavitve ne pozna. V tožbi je treba navesti naziv in naslov tožeče in tožene stranke, iz predmetne tožbe pa ne izhaja ali so tožeča stranka ter Združenje B. in Zveza društev upokojencev C. tožniki ali tožene stranke, niti v tožbi ta procesna predpostavka ni zapisana. Poleg tega ni navedeno, da bi bilo Ministrstvo za javno upravo tožena stranka. Tožbe tudi niso podpisale vse stranke upravnega spora. Ker sta Združenje B. in Zveza društev upokojencev C. navedena na prvi strani tožbe, gre sklepati, da sta stranki v postopku, tožbe pa nista podpisali. Tožba bi morala vsebovati tudi ime morebitnega zakonitega zastopnika in pooblaščenca, pri čemer iz tožbe izhaja, da sta tožbo sestavila strokovna vodja A. A. in predsednik tožeče stranke B. B., ki sta jo tudi oba podpisala. Ni jasno, kdo od njiju je zakoniti zastopnik in pooblaščenec. Zaradi teh opisanih pomanjkljivosti po prepričanju tožene stranke tožba ni sposobna za meritorno odločanje in sodišču predlaga, naj jo zavrže. 13. Tožena stranka se v nadaljevanju, kot navaja, iz previdnosti opredeljuje tudi do vsebine tožbe. Uvodoma strnjeno povzema odločitev in vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa ter navaja, da se bistven del očitkov tožeče stranke nanaša na oceno projekta. Glede navedb tožeče stranke o ocenah, ki so bile podane v številih z decimalkami, tožena stranka pojasnjuje, da je bilo v 12. poglavju razpisne dokumentacije (strokovno ocenjevanje popolnih vlog) določeno, da bosta popolne vloge ločeno ocenila dva člana strokovne komisije na podlagi meril, določenih v 13. poglavju Javnega razpisa ter da bo končno oceno vloge predstavljalo povprečje podeljenih ocen ocenjevalcev. Ocena, ki je izražena v številih z decimalkami, je torej povprečje ocen, ki sta jih po posameznih kriterijih sprejeli ocenjevalki.

14. Glede izpodbijane ocene po kriteriju "Utemeljitev vloge" tožena stranka povzema vsebino Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter pojasnjuje, da je bilo na obrazcu za ta kriterij navedeno, da mora prijavitelj opisati osnovni problem/priložnost/potrebo, ki jo namerava konzorcij z vlogo reševati/obravnavati/zadovoljevati ter navesti, kako bo to storil in ali se bo ta nanašala na lokalno, regionalno, nacionalno ali evropsko raven. Glede kriterija "Skladnost vloge z usmeritvami in cilji javnih politik" tožena stranka pojasnjuje, da je moral prijavitelj navesti naziv strateškega dokumenta ter ga, kolikor ni bil javno objavljen, obvezno priložiti vlogi na Javni razpis. V prijavnici je bilo navedeno, da mora prijavitelj jasno navesti h kateremu cilja Javnega razpisa bo vloga prispevala in na kakšen način. Tožena stranka zavrača navedbo tožeče stranke, da naj bi bila njena ocena nekonsistenstna. Taka trditev je protispisna, saj je bilo v izpodbijanem sklepu pojasnjeno, da vloga ni v skladu z usmeritvami in cilji javnih politik na nacionalni ravni. Glede ocen po ostalih kriterijih, ki jih izpodbija tožeča stranka, tožena stranka pojasnjuje, da tožeča stranka sama potrjuje dejstvo, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu v zadostni meri in obširno obrazložila svojo oceno glede meril iz ocenjevalne tabele. Če temu ne bi bilo tako, tožeča stranka oceni ne bi mogla oporekati.

15. Tožena stranka še poudarja, da je za izvedbo postopka Javnega razpisa imenovala strokovno komisijo, ki je bila pristojna, samostojna in neodvisna pri ocenjevanju projektov prijaviteljev. Pri strokovno - tehničnih vprašanjih in v zadevah, ki pomenijo tudi ekonomsko - razvojne odločitve nosilcev javnih pooblastil pa je, tudi po usmeritvah sodišč v podobnih primerih, kot je obravnavani, pristojnemu organu puščeno določeno polje proste presoje dejanskega stanja. Dejanska vprašanja in odločitve glede izbire kandidatov in njihovih projektov so v pristojnosti komisije in ne sodišča, sodišče pa izvede le presojo spoštovanja določbe 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v smislu, ali gre morda za očitno napačno argumentacijo v upravni zadevi. Po ustaljeni sodni praksi gre v takih zadevah, kot je obravnavana, za odločanje o javnopravni stvari in ne za odločanje o pravici stranke. Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je zato pri sodišču zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih razlogov za ocenitev vloge prijavitelja. Če je s tega vidika izpodbijana odločba zakonita, se sodišče ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, pač pa je pristojnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje. Odločitev se tako odpravi le v primerih, ko je argumentacija sprejete odločitve očitno nerazumna, sodišče pa se ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj ekonomsko upravičeno oziroma primerno odločitev.

16. Sodišče je v zadevi dne 8. 12. 2021 v navzočnosti višje državne odvetnice Državnega odvetništva Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Kopru, kot pooblaščenke tožene stranke, ter v odsotnosti tožeče stranke opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnega spisa.

17. Sodišče je na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi, presodilo, da tožba ni utemeljena.

18. Sodišče se je najprej opredelilo do ugovora tožene stranke, da bi moralo tožbo tožeče stranke zavreči, in to zato, ker je sodišču predlagala, naj izpodbijani sklep razveljavi namesto pravilno odpravi, ker sta kot tožeči stranki navedeni tudi Združenje B. in Zveza društev upokojencev C., četudi tožbe nista podpisali niti nista bili stranki v postopku, ker v tožbi ni navedena tožbena stranka in tožbi tudi ni bil priložen izpodbijani akt in ker iz tožbe, ki sta jo podpisala strokovna vodja in predsednik Sklada A., ni jasno, ali je tožbo podpisala za to pooblaščena oseba. Sodišče takim stališčem tožene stranke ne sledi.

19. Četudi je tožeča stranka v predlogu sodišču, kako naj v zadevi odloči, zapisala, da predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in ne odpravi, kot to določa ZUS-1, je iz celotnega konteksta tožbe razviden njen namen, to cilj, da se izpodbijani sklep odpravi, zadeva pa vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uporaba nepravilnega izraza torej ni take narave, da lahko vplival na odločitev sodišča ali ustvarjala zmedo glede namena, ki ga tožeča stranka zasleduje s tožbo in tudi ne more biti razlog za njeno zavrženje. Sodišče zato tožeče stranke tudi ni pozivalo k dopolnitvi tožbe, kar bi sicer moralo storiti, kolikor bi ocenilo, da je tožba nejasna ali nerazumljiva (31. člen ZUS-1). Na jasnost in razumljivost tožbe tudi ne vpliva navedba Združenja B. in Zveze društev upokojencev C. na prvi strani tožbe. Dejstvo je, da tožeča stranka in ti dve organizaciji tvorita konzorcij, prav tako pa ni nobenega dvoma, da je vlogo na Javni razpis vložila tožeča stranka in da je tudi edina vlagateljica tožbe. Sodišče drugih dveh organizacij ne šteje kot tožeči stranki, niti ti dve organizaciji tožbe nista podpisali. Tudi v tem delu je torej tožba razumljiva in nedvoumna in zato sodišče tožeče stranke ni pozivalo k njeni dopolnitvi. Enako to velja tudi za podpis tožbe. Tožbo je podpisal predsednik tožeče stranke, ki je podpisoval tudi vse vloge tožeče stranke v postopku Javnega razpisa in to za toženo stranko ni bilo sporno. Na tožbi je odtisnjen tudi pečat tožeče stranke. Četudi je tožbo sopodpisala tudi strokovna vodja tožeče stranke, to ni bistveno, pač pa je bistveno, da je tožbo podpisal njen predsednik, ki jo je pooblaščen zastopati. Na razumljivost tožbe tudi ne vpliva, da tožena stranka na prvi strani tožbe ni posebej navedena, saj je tožeča stranka navedla akt, ki ga izpodbija in njegovega izdajatelja, to je toženo stranko, izpodbijani sklep pa k tožbi tudi priložila. Tako ni dvoma, da je toženo stranko s tožbo pravilno določila. Sodišče poudarja, da je pregled formalnih predpostavk za tožbo predmet predhodnega preizkusa tožbe, ki ga je sodišče opravilo in kolikor bi štelo, da tožba ni primerna za obravnavo, bi tožečo stranko pozvalo k njeni popravi ali dopolnitvi. Ker pa je v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da ta izpolnjuje formalne predpostavke za tožbo, jo je tudi vročilo toženi stranki v odgovor. Iz vseh navedenih razlogov zato sodišče ni sledilo stališčem tožene stranke glede nepopolnosti oziroma neustreznosti tožbe in s tem ne njenemu predlogu, naj tožbo zavrže, pač pa jo je obravnavalo po vsebini.

20. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožena stranka objavila Javni razpis z namenom sofinanciranja trajnostno naravnanih delovnih mest, ki bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva v Sloveniji. Na Javni razpis se je prijavila tudi tožeča stranka, vendar pa je tožena stranka njeno vlogo z izpodbijanim sklepom zavrnila. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila potek postopka, ugotovila, da je bila vloga tožeče stranke popolna in pravočasna, v nadaljevanju pa pojasnila še način točkovanja prispelih vloge in pojasnila vsebino ocene vloge tožeče stranke. Na tem mestu sodišče pojasnjuje, da je tako iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz listin upravnega spisa razvidno, da sta vse vloge, tudi vlogo tožeče stranke, ocenjevala dva ocenjevalca in da je končna ocena povprečje njunih ocen, kar je skladno tudi s pravili Javnega razpisa. Razumljivo zato je, da je bila ocena po posameznih kriterijih izražena (tudi) v decimalkah, saj je šlo za izračun povprečja ocen dveh ocenjevalk.

21. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločitev tožene stranke po tistih merilih ocenjevanja vloge, po katerih je prejela manjše število točk od najvišje možnih ter predstavlja razloge, zaradi katerih meni, da so bile te ocene nepravilne in da niso ustrezale dejanskemu stanju. Trdi torej, da bi morala tožena stranka po posameznih merilih njeno vlogo ovrednotiti z višjim številom točk. 22. Sodišče pojasnjuje, da je po ustaljeni sodni praksi sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga, glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev pa zadržana in se zato ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev. Z drugimi besedami, sodišče presoja, ali so bila pri izvedbi postopka in sprejeti odločitvi spoštovana pravila materialnega in procesnega prava, v vsebino sprejetih ocen, ki so strokovne odločitve, pa ne posega in zato odločitve v tovrstnih zadevah odpravi le, če je utemeljitev sprejete odločitve, ki izhaja iz obrazložitve akta, očitno nerazumna ali nepopolna.

23. Opisano stališče izhaja iz dosedanjih odločitev Vrhovnega sodišča RS (prim. v zadevah X Ips 299/2014, I Up 33/2013, X Ips 193/2013), ki je že večkrat poudarilo, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja zgolj skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev in kriterijev (meril) z zakonom, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih, ki pa je sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.

24. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po povedanem zadržana in zato sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje pri ocenjevanju na razpis prispelih vlog. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene vlog oziroma v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, ki jo sprejme vnaprej imenovana strokovna komisija, pač pa presoja zgolj pravilno uporabo materialnega in procesnega prava. Vsebinsko ocenjevanje vlog, ki prispejo na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz področja, na katero se razpis nanaša. V obravnavanem primeru je to strokovno komisijo, ki jo je sestavljalo 10 članov, z odločbo, št. 093-12/2019/28 z dne 10. 5. 2019, imenoval takratni minister za javno upravo in določil njene naloge, med drugim tudi nalogo ocenjevanja popolnih in pravočasnih vlog po merilih, določenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, kar je morala komisija obrazložiti. Na tej podlagi sta vlogo tožeče stranke ocenili dve ocenjevalki po vnaprej določenih kriterijih in svoje ocene tudi pisno utemeljili.

25. Iz vsega navedenega torej izhaja, da sodišče presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila, ali je pri tem upoštevala vsa ključna dejstva in dokaze, kot jih določa Javni razpis in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter ravnala po predpisanem postopku. Sodišče iz listin upravnega spisa ugotavlja, da je presoja strokovne komisije temeljila izključno na dejstvih, ki izhajajo iz vloge tožeče stranke, s katero se je prijavila na Javni razpis. Sprejeta ocena in razlogi zanjo, ki so pojasnjeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, so po presoji sodišča logični in razumni, objektivnost sprejete odločitve pa je bila varovana z vnaprej postavljenimi kriteriji in merili, ki so bili podlaga za izdelavo ocene, kot strokovne presoje v okviru pristojnosti strokovne komisije. Tožena stranka je pojasnila razloge za zavrnitev vloge tožeče stranke, s katero se je prijavila na Javni razpis, prav tako pa je jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožeči stranki po posameznih merilih podelila manjše število točk od največjega možnega. Po presoji sodišča je zahtevi po obrazloženosti ocene strokovne komisije zadoščeno, saj je iz odločbe razvidno tako število točk, ki jih je prejela vloga tožeče stranke po posameznih merilih, kot tudi obrazloženi ključni razlogi, ki so vplivali na ocenjevanje in razlog, zakaj vloga tožeče stranke glede na doseženo število točk ni bila uspešna in je bila zavrnjena. Kot je že bilo pojasnjeno, se sodišče v presojo primernosti ocene vloge oziroma v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev ne spušča, ugotavlja pa, da je tožena stranka pri izvedbi postopka upoštevala pravila postopka, določena z Javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, sprejeto odločitev pa dovolj natančno utemeljila in argumentirala.

26. Skladno z vsemi opisanimi ugotovitvami sodišče zaključuje, da tožba tožeče stranke ni utemeljena in jo je zato na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

1 Kot vlagatelja tožbe sta navedena tudi Združenje B. in Zveza društev upokojencev C., ki pa tožbe nista podpisala niti se nanju ne nanaša izpodbijani akt. Sodišče ju zato ni štelo za tožnika, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te sodbe.