Jedro

Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 5. 2010, prvostopenjska odločba št. ... z dne 23. 3. 2010 pa v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010. Tožnik je bil v obdobju od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010 zaradi poškodbe pri delu začasno nezmožen za delo za polni delovni čas.“

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 5. 2010 ter delno odločbo št. ... z dne 23. 3. 2010 in da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času zaradi poškodbe pri delu tudi v času od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma nepravilno razsodilo. V spornem obdobju ni bil zmožen za delo niti v polovičnem delovnem času, kar ugotavljajo tudi specialisti s področja zdravstva. Za delo v polovičnem delovnem času je zmožen šele od 3. 6. 2011 dalje, medtem ko v letu 2010 ni bil zmožen delati niti v polovičnem delovnem času. Tožnik prilaga kopijo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. ... z dne 30. 6. 2011. Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 5. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 23. 3. 2010, s katero je tožena stranka odločila, da je bil tožnik od 21. 3. 2010 do 31. 3. 2010 začasno nezmožen za delo (poškodba pri delu) in od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, prav tako zaradi poškodbe pri delu.

Na glavni obravnavi dne 14. 2. 2011 je tožnik opredelil tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal odpravo sporne odločbe tožene stranke ter priznanje polnega bolniškega staleža (začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas) tudi za obdobje od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo mnenja sodnega izvedenca za ortopedijo S.T., dr. med.. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri tožniku za stanje po vstavljeni popolni protezi v levi kolk leta 2002 ter za stanje po zlomu leve stegnenice ob protezi leta 2009 in pa za stalne bolečine in težave z ledveno hrbtenico. Za odločitev je nadalje bistveno, da je tožnik zavarovan kot kmet in sicer po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), kot to izhaja tudi iz odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. ... z dne 3. 6. 2003, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) vprašanje ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo ureja v določbah 80., 81. in 82. člena. Podrobnejše določbe pa vsebujejo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ, Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami). V 232. členu POZZ je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Poleg osebnega zdravnika sta za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo pristojna še imenovani zdravnik ter zdravstvena komisija. Bistvo presoje je torej vprašanje, ali je bil tožnik glede na ugotovljeno zdravstveno stanje v spornem obdobju sposoben opravljati svoje delo. Tožnikovo svoje delo pa je delo, na podlagi katerega je vključen v zavarovanje. Tožnik je vključen v zavarovanje kot kmet po določbi 16. člena ZPIZ-1. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu (že citirana odločba ZPIZ z dne 3. 6. 2003), pri tožniku ni bila ugotovljena invalidnost in mu tudi niso bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Iz obrazložitve navedene odločbe sicer izhaja, da so potrebne omejitve pri delu ter da tožnik pod splošnimi pogoji delo kmeta ni zmožen opravljati, vendar pa obrazložitev ne postane dokončna in pravnomočna. V tem primeru je torej potrebno pri presoji upoštevati tožnikovo svoje delo, na podlagi katerega je zavarovan, torej delo kmeta pod splošnimi pogoji. Sodišče prve stopnje pri presoji ni upoštevalo tožnikovo svoje delo in je posledično nepravilno uporabilo materialno pravo.

Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca izhaja, da so bile poleg časovne razbremenitve potrebne tudi omejitve pri delu, torej delo brez daljše hoje po neravnem terenu, brez pogostega vzpenjanja na lestev in brez pogostega počepanja. Izvedenec je v nasprotju s toženo stranko podal mnenje, da zgolj ob upoštevanju časovne razbremenitve tožnik še ni bil zmožen opravljati delo kmeta, temveč so potrebne dodatne omejitve pri delu. Niti ZZVZZ niti POZZ pa ne dajeta pravne podlage, da bi tožena stranka zavarovancem v zvezi z opravljanjem svojega dela nalagala konkretne omejitve pri delu (razen časovne razbremenitve). Ob razčiščenem dejanskem stanju, še posebej glede na prepričljivo mnenje sodnega izvedenca, da so bile poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, je bila odločitev tožene stranke (ki je določila zgolj časovno razbremenitev) nepravilna in nezakonita. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. .... z dne 4. 5. 2010, odločbo št. ... z dne 23. 3. 2010 pa v delu, ki se nanaša na začasno nezmožnost za delo v obdobju od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010 in razsodilo, da je bil tožnik tudi v navedenem obdobju (od 1. 4. 2010 do 30. 4. 2010) začasno nezmožen za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe pri delu.