Jedro

Vrhovno sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora samostojno presodi, ali je (še) podan utemeljen sum izvršitve kaznivih dejanj, ki se očitajo priprtim obdolžencem, pri čemer upošteva tudi gradivo, zbrano po izdaji sklepa o uvedbi preiskave oziroma sklepa o podaljšanju pripora.

Odločitev o podaljšanju pripora mora, med drugim, temeljiti na oceni trajanja pripora, narave kaznivega dejanja, posledic pripora za obdolženca, zapletenosti primera ter ravnanja tožilstva in sodne veje oblasti.

Izrek

Obdolženim A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. se pripor iz pripornega razloga po tretji točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, obdolženemu E. E. pa tudi iz pripornega razloga po prvi točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, podaljša še za 2 (dva) meseca, do vključno 25. 10. 2021.

Obrazložitev

1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici je s sklepi v zadevi I Kpd 27690/2021 dne 27. 5. 2021 zoper obdolžence odredil pripor za čas enega meseca, zaradi utemeljenega suma, da naj bi izvršili kazniva dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), zoper obdolženega B. B. pa tudi zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja omogočanje uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Preiskovalni sodnik je pripor odredil iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zoper obdolženega E. E. pa tudi iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Novi Gorici je s sklepom I Ks 27690/2021 dne 22. 6. 2021 vsem obdolžencem iz istih razlogov podaljšal pripor še za dva meseca. Višje sodišče v Kopru je s sklepom I Kp 27690/2021 dne 8. 7. 2021 zavrnilo pritožbo zagovornika obdolženega E. E. 3. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici je s sklepom I Kpr 27690/2021 dne 5. 7. 2021 zoper obdolžence zaradi utemeljenega suma izvršitve navedenih kaznivih dejanj uvedel preiskavo. Sklep o preiskavi ni pravnomočen.

4. Višja državna tožilka je dne 13. 8. 2021 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP vložila predlog za podaljšanje pripora vsem petim priprtim obdolžencem. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP), za obdolženega E. E. pa tudi iz razloga begosumnosti (1. točka prvega odstavka 201. člena ZKP), podaljša za dva meseca.

5. Predlog za podaljšanje pripora je bil vročen priprtim obdolžencem in njihovim zagovornikom (list. št. 902). O predlogu se je izjavil le zagovornik obdolženca E. E., ki podaljšanju pripora nasprotuje. Navaja, da se preiskovalna dejanja izvajajo v nasprotju z zahtevo po posebno hitrem postopanju organov postopka (drugi odstavek 200. člena ZKP). Ker v tem času še ni bilo opravljeno zaslišanje tajnih delavcev, niti niso bile opravljene odrejene preiskave elektronskih naprav, naj bi bilo onemogočeno izpodbijanje utemeljenega suma in s tem kršena pravica do obrambe. Zagovornik navaja, da bi bilo mogoče iste ciljev primeru obdolženega E. E. uresničiti tudi z ukrepoma hišnega pripora in z odvzemom potnih listin.

6. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu, ki ga je dne 18. 8. 2021 podal na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP, navedel, da gre za zahtevno kazensko zadevo, z velikim številom obdolžencev (med katerimi se jih večina brani s prostosti), ter obsežnimi prvinami čezmejnega sodelovanja z Republiko Italijo zaradi zaslišanja prič, ki so večinoma italijanski državljani. Pred zaslišanjem tajnih delavcev je treba izvesti še postopek odločanja o morebitnih zaščitnih ukrepih. Od izdaje sklepa o uvedbi preiskave se zdržema izvajajo odrejena preiskovalna dejanja, tj. preiskave elektronskih naprav in pridobivanje strokovnih mnenj.

Izhodišča za odločitev

7. Za odločitev o predlogu so pomembna naslednja, v (ustavno)sodni praksi ustaljena izhodišča: - da mora senat sodišča, ki odloča o podaljšanju pripora, v fazi preiskave ob vsaki odločitvi znova preizkusiti, ali obstoji utemeljen sum, pri čemer se senat pri odločanju o priporu ne more spuščati v oceno nasprotujočih si dokazov, ker je to predmet presoje razpravljajočega sodišča na podlagi neposredno izvedenih dokazov na kontradiktorni glavni obravnavi (že sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-349/96 z dne 2. 7. 1997, 18. točka obrazložitve); - da pomeni utemeljen sum visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila konkretno kaznivo dejanje (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-18/93 z dne 6. 4. 1996, 48. točka obrazložitve), "dokumentirana" do take mere, da omogoča preizkus s strani sodišča, in torej že preverjena (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997, 53. točka obrazložitve) - da se sme sodišče v sklepih o odreditvi oziroma o podaljšanju pripora, izdanih po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave, opreti na stališče, sprejeto v omenjeni odločitvi, če se kasneje upoštevne okoliščine ne spremenijo (na primer sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-59/09-7 z dne 14. 12. 2010, 5. točka obrazložitve), zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu pa je zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje (gl. npr. sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-465/02, Up-532/02-4 z dne 25. 9. 2002, 7. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-2073/06-13 z dne 25. januarja 2007); - da je sodišče pri odločanju o predlogu za odreditev pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa (npr. sodba XI Ips 24167/2015-460 z dne 29. julija 2015); - da mora sodišče v postopku podaljšanja pripora odgovoriti na obdolženčeve ugovore, če ta navaja okoliščine, ki naj bi nastopile po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave in ki naj jih sodišča ne bi upoštevala, te okoliščine pa so upoštevne, če bi utemeljenost suma omajale v tolikšni meri, da bi nastal dvom o njegovem obstoju (na primer sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-59/09-7 z dne 14. 12. 2010, prav tam); - da se tudi za podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti zahteva obstoj tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je pri obdolžencu podana realna nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, če bi bil na prostosti, pri čemer mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave, hkrati pa morajo morajo organi kazenskega postopka postopek voditi posebej skrbno (npr. sodba XI Ips 16929/2015-923 z dne 18. junija 2015; Evropsko sodišče za človekove pravice v Buzadji proti Moldaviji, št. 23755/07 z dne 5. 7. 2016, veliki senat); - da se mora nevarnost ponovitve nanašati na specifično kaznivo dejanje, ki sicer ni nujno istovrstno, kot obravnavano, mora pa biti z njim v smiselni zvezi (npr. sodba XI Ips 9964/2014-290 z dne 10. aprila 2014); - da mora sklepanje sodišča o obstoju begosumnosti temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost bega, nanjo pa ni mogoče sklepati zgolj na podlagi teže kaznivega dejanja ali morebitne visoke kazni, ampak skupaj z drugimi okoliščinami, npr. značaj osebe, domicil, poklic, premoženje, družinske vezi in vse druge vezi z domačim oziroma tujim okoljem, se ob morebitni pričakovani visoki kazni nevarnost bega lahko potrdi ali pa ovrže; pri tem mora sodišče ugotoviti, ali takšne okoliščine obstojijo in razumno presoditi, ali je nevarnost bega večja od negotovosti, ki bi se ji posameznik s pobegom nedvomno izpostavil (npr. sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-185/95 z dne 19. 6. 1996, 10. točka obrazložitve); - da zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne moreta več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora; sodišče mora zato odgovoriti na ugovor priprte osebe, da traja pripor že nerazumno dolgo in določno navesti tiste okoliščine konkretnega primera, ki po njegovem mnenju opravičujejo nadaljnje trajanje pripora (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-123/95 z dne 6. 10. 1995); - da je treba po poteku določenega časa, četudi sta še vedno podana utemeljen sum in priporni razlog, pripornika izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času, pri čemer so merila, na podlagi katerih se presoja razumnost trajanja pripora: dolžina pripora; primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja; posledice pripora za ustavnega pritožnika; prispevek obdolženca k trajanju pripora; zapletenost primera ter ravnanje tožilstva in sodne veje oblasti. Če se ob upoštevanju navedenih meril ter dejanskih okoliščin konkretnega primera ugotovi, da je razumen čas trajanja pripora prekoračen, je treba pripornika izpustiti na prostost, četudi so še vedno podani priporni razlogi (npr. odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-336/13 z dne 16. 5. 2013 in Up-45/16-15 z dne 17. 3. 2016).

Utemeljenost suma

8. Vrhovno sodišče pri odločanju o podaljšanju pripora samostojno presodi, ali je (še) podan utemeljen sum izvršitve kaznivih dejanj, ki se očitajo priprtim obdolžencem, pri čemer upošteva tudi gradivo, zbrano po izdaji sklepa o uvedbi preiskave oziroma sklepa o podaljšanju pripora. Ker ni potrebe po ponavljanju okoliščin, ki so že bile presojene v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, so na tem mestu izpostavljene le okoliščine, ki so za presojo utemeljenosti suma osrednjega pomena.

9. V konkretnem primeru je pri presoji utemeljenega suma pomembno, da se dejanja priprtih obdolžencev in obdolžencev, ki se branijo s prostosti, tesno prepletajo. To so očitki zoper B. B. in F. F. (točki V.8 in VII izreka sklepa o uvedbi preiskave), zoper B. B. in G. G. (točki V.12 in II.5), zoper B. B. in E. E. 14. (točke V.14, V.15, in V.16 ter VIII.1, VII.2, VIII.3), zoper B. B. in D. D.(točka V.17 in XI.1), zoper B. B. in T. ter H. H. (točke V.18, IX in X) ter zoper E. E. in C. C. (točki VIII.6 in XII).

10. Utemeljen sum očitkov v breme E. E. in C. C. (točki VIII.6 in XII). Obdolžencema se očita prodaja (C. C.) in posredovanje pri prodaji (E. E.) 99,29 g kokaina tajnemu delavcu dne 14. 4. 2021 za ceno 5500 EUR. Preiskovalni sodnik je presojo utemeljenega suma oprl na poročilo o tajnem opazovanju (priloga h kazenski ovadbi št. 1/30/20) in tajnem delovanju z dne 14. 4. 2021 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/30/25) ter na poročilo NLF o preiskavi z dne 15. 4. 2021 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/30/30). Poročilo o tajnem opazovanju in delovanju časovno in krajevno podrobno opisuje tako ravnanje E. E. kot ravnanje osebe, ki jo je tajni delavec na podlagi fotografije prepoznal kot C. C. Prvi je tajnega delavca seznanil z C. C. in mu o njem pripovedoval (tj. da ga ocenjuje kot resno stranko, da je že pri njem nakupoval in da si želi sodelovati tudi v prihodnje), drugi (C. C.) pa je tajnemu delavcu - po predhodni komunikaciji s svojimi dobavitelji - izročil snov, ki se je (tako poročilo NFL) izkazala za 99,29 grama prepovedane droge kokain, in od tajnega delavca prejel 5500 EUR. V poročilih o tajnem opazovanju in delovanju je navedeno, da je E. E. odvrgel mobilni telefon v zabojnik za steklo. Ta telefon je policija našla in zavarovala (uradni zaznamek z dne 15. 4. 2021, priloga h kazenski ovadbi št. 1/30/27).

11. Utemeljen sum očitkov v breme D. D., E. E. in B. B. (točke V.17, VIII.4 in XI.1). Obdolžencem se očita prodaja (D. D.), posredovanje pri prodaji (E. E.) in nakup (B. B.) kokaina v vrednosti 2400 EUR, sicer točno neugotovljenega dne, vendar najkasneje do 10. 2. 2021. Preiskovalni sodnik je v tem delu presojo dokaznega standarda oprl na poročilo o tajnem delovanju z dne 10. 2. 2021 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/28/2) in na uradni zaznamek z dne 15. 2. 2021 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/28/7). V poročilu je zapisana vsebina izjave E. E., po kateri mu B. B. dolguje 2400 EUR, on - E. E. - pa ta denar dolguje svoji poročni priči, s katero je posloval z drogo in se je prav zaradi tega dolga sporekel. V uradnem zaznamku je zabeležena fotografija s poroke E. E., ob katerem stoji oseba, ki jo je policist prepoznal kot D. D. V uradnem zaznamku je navedeno tudi, da je D. D. - ob poprejšnjem običajnem komuniciranju (št. pogovora 2024 z dne 18. 11. 2011 in 8297 z dne 23. 11. 2020; tarča ...-1) - z dne 4. 12. 2020 prenehal komunicirati z E. E. po telefonu (št. neopravljenih pogovorov 18556 in 18623; tarča ...-1). Zbrano gradivo zadošča za utemeljitev suma, da naj bi obdolženi B. B. od D. D. kupil kokain v višini 2400 EUR, da naj bi D. D. prepovedano drogo B. B. prodal in da naj bi pri tej transakciji posredoval E. E. 12. Utemeljen sum očitkov v breme D. D. (točka XI.2). V tem delu se obdolžencu očita hramba 12 zavojev prepovedane droge konoplje, na svojem domu. Sum očitkov utemeljujejo izsledki hišne preiskave na domu obdolženca, izvedene dne 25. 5. 2021 (zapisnik o preiskavi stanovanja, list. št. 95 - 96), potrjuje pa jih tudi poročilo NFL o preiskavi z dne 21. 7. 2021 (list. št. 866 in sl.). Glede na način hrambe in količino naj bi bila droga namenjena nadaljnji prodaji; droga je bila shranjena v zavarjenih, zalepljenih ali povitih plastičnih vrečkah, najtežji od dvanajstih zavojev pa je bil shranjen v papirnati vrečki.

13. Utemeljen sum očitkov v breme E. E. (točka VIII.5). Obdolžencu se očita, da je dne 20. 2. 2021 v Ljubljani poskusil posredovati pri osebi z imenom ..., da bi ta tajnemu delavcu prodal 100 g prepovedane droge kokain. Sum utemeljujejo izsledki tajnega delovanja in opazovanja (poročili o tajnem delovanju in opazovanju z dne 20. 2. 2021, prilogi h kazenski ovadbi št. 1/29/7 in 1/29/9). V poročilih je opisano ravnanje E. E., ki je v družbi dveh tajnih delavcev srečal osebo, ki se je predstavila kot ..., nato pa enemu od tajnih delavcev rekel, naj mu da denar za nakup kokaina; nakup bi izvedel skupaj z osebo po imenu ... Tajna delavca sta nakup zavrnila. Zbrano gradivo zato povsem zadostuje za utemeljenost suma navedenih očitkov.

14. Utemeljen sum očitkov v breme E. E. in B. B. (točke V.14, V.15, in V.16 ter VIII.1, VII.2, VIII.3).V tem delu se E. E. očita (i) prodaja vsaj 0,43 g kokaina B. B. za neugotovljeno ceno; (ii) dne 15. 10. 2020 prodaja 300 g kokaina, za neugotovljeno ceno; in (iii) dne 29. 10. 2020 prodaja 99,26 g kokaina tajnemu delavcu za ceno 5800 EUR. B. B. pa se očita (i) da je dne 7. 10. 2020 tajnemu delavcu dal 0,43 g kokaina; (ii) da je dne 15. 10. v od E. E. zaradi prodaje kupil 300 g kokaina in (iii) da je 29. 10. 2020 posredoval pri že omenjeni prodaji 99,26 g kokaina tajnemu delavcu in za to prejel plačilo v višini 200 EUR.

Presojo utemeljenega suma B. B. glede izročitve 0,43 g kokaina je preiskovalni sodnik oprl na poročilo o tajnem delovanju z dne 7. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/2), zapisnik o prevzemu oziroma predaji predmetov z dne 7. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/10) in poročilo NFL o preiskavi z dne 9. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/11). Pomembno je poročilo tajnega delavca, da je B. B. izročil zavitek kokaina "kot vzorec", torej z namenom kasnejše prodaje prepovedane droge. Na drugi strani je iz poročila razbrati, da je B. B. izročeni kokain prejel od "Črnogorca." Glede na podatke, zbrane v uradnem zaznamku z dne 25. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/12) in v poročilu o tajnem delovanju z dne 20. 10. 2020 (s povzeto izjavo E. E., ki je želele vedeti, ali je B. B. dal vzorec kokaina tajnemu delavcu; priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/6) je prepovedano drogo B. B. zagotavljal E. E., državljan Črne gore.

Presojo utemeljenosti suma očitka B. B. in E. E. glede prodaje oziroma nakupa 300 g kokaina je preiskovalni sodnik oprl na poročila o tajnem delovanju z dne 16. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/22/4), v katerem tajni delavec poroča o pogovoru z B. B., ki je povedal o nakupu 300 g kokaina od E. E. dan pred tem (v četrtek, torej 15. 10. 2020).

Tudi presoja utemeljenosti suma glede prodaje oziroma nakupa kokaina v vrednosti 5800 EUR temelji na poročilih o tajnem delovanju, konkretno poročilu z dne 28. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/24/9), ki opisuje dogovarjanje za sestanek tajnega delavca z B. B. in E. E., poročilu z dne 29. 10. 2020 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/24/10), ki opisuje sestanek in izvedbo transakcije, tj. prevzem 100 g kokaina in izročitev 5800 EUR E. E. ter dogovor o plačilu 200 EUR B. B. za posredovanje pri prodaji.

15. Utemeljen sum očitkov v breme A. A. (točka III). Obdolžencu se očita prenašanja 9,53 g heroina dne 10. 6. 2019 in 2, 55 g heroina dne 25. 5. 2021, oboje z namenom prodaje. Sum kaznivega dejanja z dne 25. 5. 2021 temelji na izsledki osebne preiskave, opravljene tega dne (zapisnik na list. št. 89 in sl.), pri čemer je bila poleg rjave grudičaste snovi najdena in zasežena tudi elektronska tehtnica. Poročilo NFL o preiskavi z dne 2. 8. 2021 (list. št. 813 in sl.) potrjuje, da je bila obdolžencu zasežena prepovedana droga heroin.

Preiskovalni sodnik je sum dejanja z dne 10. 6. 2019 utemeljil na podlagi ugotovitev ob izvajanju postopka ugotavljanje identitete, zabeleženega v uradnem zaznamku z dne 10. 6. 2019 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/13/3), pri katerem so policisti zasegli rjavo grudičasto snov, ki jo je obdolženec odvrgel v navzočnosti policistov. Preliminarno testiranje 0,53 g snovi je pokazalo, da gre za heroin (priloga h kazenski ovadbi št. 1/13/5). Predhodna in naknadna komunikacija z D. V., ki je podrobneje opisana v sklepu o preiskavi, potrjuje sum, da je obdolženec heroin hranil z namenom nadaljnje prodaje.

Preostali trije očitki zoper obdolženega A. A. se nanašajo na prodajo heroina M. O. (dne 22. 3. 2019), F. B. (dne 7. 6. 2019) in D. V. (dne 11. 6. 2019).

Iz prilog h kazenski ovadbi (št. 1/8/1 do 1/8/4) in v sklepu o uvedbi preiskave navedenih izsledkov nadzora komunikacij (19. str. sklepa) je mogoče ugotoviti sosledje dogodkov v Novi Gorici dne 22. 3. 2019, tj. predhodni dogovor in obisk B. L. pri F. M., vožnja z M. O., kasneje pa ustavitev M. O. in postopek z zasegom rjave snovi, za katero je preliminarni test, ki so ga opravili italijanski organi, pokazal, da je heroin. Med preiskavo je bil M. O. tudi že zaslišan (list. št. 826 in sl.). Pri tem je zanikal ne le, da bi prepovedano drogo kupil od A. A., ampak tudi, da bi obdolženca sploh poznal - v nasprotju z izsledki tajnega opazovanja A. A. (poročilo o tajnem opazovanju z dne 22. 3. 2019, priloga h kazenski ovadbi št. 1/8/1, in ugotovitve kasnejšega postopka ugotavljanja identitete voznika avtomobila, v katerem je bil obdolženec). Na tej točki Vrhovno sodišče ne more presojati nasprotujočih si dokazov. Na tej točki zadošča, da je mogoče na podlagi zbranega gradiva še vedno sklepati, da je heroin, zasežen M. O., ta kupil pri obdolžencu. Presoja nasprotujočih si dokazov pa mora biti pridržana sodišču po opravljeni glavni obravnavi.

Na podlagi sosledja dogodkov je mogoče utemeljiti tudi sum očitkov dejanja z dne 7. 6. 2019. Iz prilog h kazenski ovadbi (št. 1/12/1 - 1/12/1) ter izsledkov nadzora elektronskih komunikacij) je mogoče razbrati predhodni dogovor obdolženega A. A. in F. M., nato pa izvedbo prodaje heroina F. B. Izsledki tajnega opazovanja potrjujejo, da se je F. B. z obdolžencem sestal za mesnico na ... (in med obiskom obdolženca pri F. M. tudi tam ostal; gl. poročilo o tajnem opazovanju z dne 7. 6. 2019, priloga h kazenski ovadbi št. 1/12/1). Lokacijo nakupa je potrdili tudi ob zasegu snovi (uradni zaznamek z dne 7. 6. 2019, priloga h kazenski ovadbi št. 1/12/2), za katero sta preliminarni test z dne 12. 6. 2019 in kasnejša preiskava z dne 25. 7. (prilogi h kazenski ovadbi št. 1/12/3 in 1/12/4) potrdili, da je prepovedana droga heroin. F. B. je - po zapisu policista - izjavil tudi, da je drogo kupil od osebe, ki je "vsakodnevno v parku za trgovsko hišo med ostalimi odvisniki" (že navedeni uradni zaznamek z dne 7. 6. 2019). Razčiščevanje morebitnih nasprotij v zbranem gradivu bo, kot rečeno, prepuščeno kasnejšemu dokaznemu postopku. F. B. na zaslišanje, razpisano za dne 5. 8. 2021, ni pristopil (list. št. 827).

Zadnji očitek obdolžencu A. A. se nanaša na prodajo droge D. V. dne 11. 6. 2021. Tudi tu iz prilog h kazenski ovadbi, na katere se sklicuje tudi preiskovalni sodnik (priloge št. 1/14/1 - 1/14/5), in v sklepu o preiskavi povzetih izsledkov nadzora komunikacij, izhaja, da se je A. A. po dogovoru z D. V. z njo sestal, ji nekaj izročil, kasneje pa je - v postopku ugotavljanja istovetnosti - policistom izročila aluminijast zavitek z rjavo grudičasto snovjo (uradni zaznamek z dne 13. 6. 2019, priloga št. 1/14/2), za katero sta preliminarni test z dne 14. 6. 2019 in preiskava NFL z dne 4. 7. 2019 potrdila, da je prepovedana droga heroin. D. V. se pri tem o nakupu droge ni izjavila. niti ni pristopila na zaslišanje, razpisano z dne 5. 8. 2021 (list. št. 828).

16. Utemeljen sum očitkov v breme B. B. (točke V.1 - V.13 in V.18 - V.22). Očitki v točkah V.1 - V.3 bremenijo obdolženca prodaje različnih količin kokaina P. V., C. B. in L. M. V vseh treh primerih je preiskovalni sodnik presojo utemeljenosti suma oprl na izsledke italijanskih organov, posredovanih slovenski policiji. V vseh treh primerih je mogoče ugotoviti, da je bilo pri omenjenih osebah po predhodnem dogovoru za srečanje z osebo, identificirano kot B. B., zasežena prepovedana droga - kokain. Pri tem je P. V. v izjavi, dani italijanski policiji, potrdil, da je drogo kupil od osebe, imenovane B. B. in potrdil tudi telefonsko številko, na katero so sklicali vsi trije kupci.

Sum očitkov v točkah V.20 in V.21 temelji na izsledkih hišne preiskave stanovanja B. B. dne 25. 5. 2021 (list. št. 91 in sl.), pri kateri je bilo zaseženih več kosov neznane bele snovi in šest zelenih rastlin v cvetličnih lončkih. Poročilo NFL o preiskavi z dne 2. 8. 2021 (list. št. 832 in sl.) potrjuje, da gre za prepovedani drogi kokain in konopljo, zasežena količina pa pritrjuje očitku, da je obdolženec prepovedano drogo hranil z namenom prodaje.

Sum očitka, opisanega pod točko V.5 opisa sklepa o uvedbi preiskave (izročitev vzorca 0,89 g kokaina tajnemu delavcu) je preiskovalni sodnik oprl na poročilo o tajnem delovanju z dne 26. 5. 2019 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/10/4). V poročilo je opisano, da je B. B. - z namenom prepričati tajnega delavca v nakup večje količine kokaina - tajnemu delavcu dal vzorec belega prahu, za katerega je v preliminarnem testiranju ugotovljeno, da je kokain. Pomembno je, da B. B. vzorca ni izročal zaradi omogočanja uživanja prepovedane droge, ampak kot del prizadevanj za sklenitev posla s kokainom in torej zaradi dajanja prepovedane droge v promet, kar je preiskovalni sodnik ugotovil v obrazložitvi sklepa o uvedbi preiskave.

Naslednji sklop očitkov se nanaša na prodajo določenih odmerkov prepovedane droge tajnemu delavcu (točki V.6 izreka sklepa o uvedbi preiskave), A. S. (točka V.11) in E. E. (točka V.19). Prvi očitek se povezuje s prejšnjim in pomeni realizacijo dogovora o nakupu večje količine kokaina (natančneje, kot izhaja iz poročila NFL o preiskavi, 95,22 g) dne 27. 5. 2019. Poleg gradiva, na katerega se je oprl preiskovalni sodnik (priloge h kazenski ovadbi 1/11/1 do 1/11/9, zlasti poročilo z dne 27. 5. 2019, priloga št. 1/11/2, v katere je opisana transakcija) sum utrjuje tudi med preiskavo pridobljeno poročilo NFL o analizi DNK, zavarovane na črni rokavici, ki jo je obdolženec izročil tajnemu delavcu in v kateri je bila droga. Poročilo izkazuje, da je donor večine genetskega materiala, zavarovanega na rokavici, prav obdolženec (list. št. 864 in sl.). Drugi očitek v tem delu, tj. prodaja konoplje A. S., sledi poročilu o tajnem delovanju in tajnem opazovanju z dne 9. 5. 2020 ter spremljajočim prilogam (priloge h kazenski ovadbi 1/19/1 do 1/19/7), zlasti poročilu o tem, kar je B. B. po izročitvi konoplje povedal tajnemu delavcu (priloga št. 1/19/4). Sklep, da je kupec prav A. S., temelji na podatki, pridobljeni z nadziranjem elektronskih komunikacij, tajnem opazovanju in podatkih italijanskih organov, kot podrobneje opisano v uradnem zaznamku z dne 28. 8. 2019 (priloga št. 1/19/7). Utemeljen sum, da je obdolženec med 27. 10. 2020 in 31. 3. 2021 E. E. trikrat prodal po 1 gram kokaina za ceno 50 EUR na gram, izhaja iz poročila o tajnem delovanju z dne 31. 3. 2021 in v njem povzete izjave E. E. tajnemu delavcu, da je od B. B. kupil trikrat po 50 g kokaina slabe kvalitete (priloga h kazenski ovadbi št. 1/32/1).

Najobsežnejši sklop očitkov zoper B. B. obsega več očitkov posredovanja pri prodaji kokaina in konoplje (točke V.7 - V.10, V.12 in V.18), najpogosteje posredovanje pri prodaji domnevno za C. K. (zopet katerega je postopek izločen in se o očitkih zoper njega ni mogoče opredeljevati), (domnevno) za F. F. in (domnevno) za G. G. Vse omenjene transakcije pomenijo prodajo tajnemu delavcu in so dokumentirane v poročilih o tajnem delovanju.

Poročilo z dne 12. 9. 2019 (priloga št. 1/15/37 in spremljajoče priloge h kazenski ovadbi št.1/15/1 in sl.) opisuje transakcijo z 200 g kokaina, vključno z vlogo B. B. pri vzpostavitvi stikov tajnega delavca z osebo, ki se mu je predstavila kot C., preizkus kvalitete droge in prejem plačila v višini 2600 EUR za njegovo vlogo pri celotni transakciji.

Poročili o tajnem delovanju z dne 11. in 12. 11. 2019 (prilogi k kazenski ovadbi št. 1/16/13 in 1/16/14) opisujeta vlog B. B. pri dogovoru prodaje kokaina s strani (s stani B. B. imenovanega) F. F., prevzem droge in izročitev kupnine, ter izročitev 2000 EUR obdolžencu za njegovo posredovanje.

Transakcija z dne 10. 12. 2019 je - tako poročila o tajnem delovanju in opazovanju s tega dne - potekala v Postojni (opisana v prilogi h kazenski ovadbi št. 1/17/12), poročilo NFL o preiskavi odkupljene droge (priloga št. 1/17/27) pa izkazuje zatrjevano vrsto in količino prepovedane droge. Utemeljen sum, da je obdolženec pri tem le posredoval za drugega temelji na opisanih izjavah obdolženca tajnemu delavcu (da bo kupnino dal dobavitelju).

Utemeljen sum neuspešnega posredovanja pri prodaji kokaina dne 27. 2. 2020 za C. K. izhaja iz povzetih izjav B. B. (na podlagi katerih je sklepati, da je deloval v imenu C. K.) ter opisanih osebnih zaznav tajnega delavca o dogovorjeni količini, vrsti in ceni droge, pri čemer utemeljen sum utrjujejo tudi izsledki nadzora elektronskih komunikacij (zlasti priloga 1/18/9 in druge priloge h kazenski ovadbi št. 1/18/1 in 1/18/8 - 1/18/12).

Ključno za utemeljitev suma transakcije z dne 9. 6. 2020 je poročilo o tajnem delovanju z dne 9. 6. 2020 (priloga št. 1/20/10), zlasti dogajanja po 16.56 uri, ko je bila dokončno dogovorjena količina droge (200 g namesto prejšnje ponudbe odkupa 250 g kokaina), cena 10000 EUR za kokain in 2000 EUR za storitve B. B. To je tudi transakcija, katere realizacijo, pri kateri je G. G. osebno drogo izročil tajnemu delavcu, okoli 19. ure tistega dne opisuje poročilo o tajnem delovanju (gl. tudi priloge h kazenski ovadbi št. 1/20/2, 1/20/9, 1/20/10, 1/20/17). Količino in vrsto droge potrjuje preiskava NFL z dne 10. 6. 2020 (priloga št. 1/20/18).

In končno, sum posredovanja B. B. pri prodaji 990 g konoplje (očitek točka V.18) v imenu C. K. v višini 3600 EUR utemeljujejo izsledki poročila o tajnem delovanju (gl. prilogo 1/25/10) in opazovanju z dne 12. 2. 2021, vrsto in količino prepovedane droge pa potrjujejo izsledki preiskave z dne 12. 2. 2021 (priloga št. 1/25/26).

Očitek B. B. v točki V.13, tj. nakup 400 g kokaina od C. K. zaradi nadaljnje prodaje ter kasnejša prodaja polovice te količine neznanemu kupcu, se opira na izjavo obdolženca tajnemu delavcu, vključena v poročilo o tajnem delovanju z dne 19. 8. 2020 (priloga št. 1/23/31).

Zadnji očitek se nanaša na sum omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1 (točka V.4). Preiskovalni sodnik je to presojo oprl na poročilo o tajnem delovanju z dne 15. 4. 2019 (priloga h kazenski ovadbi št. 1/9/14 in 1/9/15). V poročilo je opisano, kako je obdolženec tajnega delavca povabil v stanovanje in mu dal na voljo za uživanje pripravljen bel prah ter zvit bankovec. To pa ustreza enemu od načinov uživanja prepovedane droge kokain (z inhalacijo skozi nos). Podatki, zbrani s tajnim delovanjem, za utemeljitev suma omogočanja uživanja prepovedanih drog zadostujejo.

17. Po presoji Vrhovnega sodišča v predkazenskem postopku zbrano gradivo zadošča za sklep, da je podan utemeljen sum izvršitve kaznivih dejanj, ki se očitajo priprtim obdolžencem, tj. po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in v primeru obdolženega B. B. tudi po prvem odstavku 187. člena KZ-1. Vrhovno sodišče se zato pridružuje stališčem v pravnomočnih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora. Kasneje v preiskavi zbrano gradivo utemeljenosti suma ni omajalo, ampak - zlasti ob zgoraj podrobneje navedenem gradivu o preiskavah zaseženih snovi in bioloških sledi - ga kvečjemu utrdilo.

Priporni razlogi

18. B. B. Višja državna tožlka predlaga, naj se B. B. pripor podaljša iz razloga ponovivene nevarnosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so okoliščine, na katere se opirata sklep o uvedbi preiskave in pravnomočna sklepa o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, še vedno podane in relevantne. Na strani okoliščin, povezanih s kaznivim dejanjem, izstopa - poleg zagrožene kazni do 10 let zapora - vsestranskost obdolženčevih očitanih aktivnosti, tj. tako neposredna prodaja uživalcem prepovedanih drog, kot tudi preprodaja oziroma - s posredovanjem, tudi proti plačilu - širjenje trgovine s prepovedanimi drogami. Aktivnosti B. B. kažejo na dolgotrajno vpetost v trgovino s prepovedanimi drogami, z ambicijami, da k tem pritegne tudi druge. Obdolžencu se očitajo različne oblike prometa oziroma hrambe z namenom prodaje treh vrst prepovedanih drog (heroin, kokain, konoplja). Na ravni utemeljenega suma izkazane aktivnosti obdolženca segajo v leto 2018. Osebne okoliščine, ki so na tej točki pomembne, pa so obdolženčeva nezaposlenost in odvisnost od prepovedani drog, ter podjetniški pristop k izvrševanju kaznivih dejanj, ki potrjuje, da se obdolženec s to dejavnostjo tudi preživlja. Brez nepotrebnega ponavljanja okoliščin, ki so že ugotovljene v predhodnih pravnomočnih sklepih o priporu, to povsem zadošča za sklep, da je realnost ponovitve tovrstnih kaznivih dejanj realna.

19. E. E.. Obdolžencu je bil pripor odrejen in podaljšan tako iz razloga ponovitvene nevarnosti kot tudi iz razloga begosumnosti. Enako tudi v tem primeru predlaga višja državna tožilka. Oba priporna razloga sta po presoji Vrhovnega sodišča še naprej podana. Pri presoji begosumnosti je preiskovalni sodnik pretehtal tako okoliščine, ki obdolženca vežejo na ozemlje Republike Slovenije, kot tudi tveganja za obdolženca in uspešno izvedbo kazenskega postopka v primeru zapustitve njenega ozemlja. V Republiki Sloveniji prebiva obdolženčeva partnerka. Na drugi strani visoko tveganje za uspešnost postopka izkazujejo obdolženčeva predhodna ravnanja (tj. preselitev iz Švedske v Italijo zaradi preteklih kazenskih postopkov in obsodb, po lastni izjavi tajnemu delavcu), državljanstvo Črne Gore in tam prijavljeno prebivališče, tveganje nedosegljivosti zaradi ovir pri izročanju v Črni Gori kot državi, ki ni članica EU, in nenazadnje tudi teža kaznivega dejanja. Te okoliščine ostajajo relevantne, Vrhovno sodišče pa se pridružuje stališču, da je begosumnost obdolženca izkazana.

Enako velja tudi glede ponovitvene nevarnosti. Že iz očitkov kaznivih dejanj, sicer na ravni utemeljenega suma, izhaja, da je E. E. tesno vpet v trgovino s prepovedanimi drogami, ki jo - kot kažejo posredovanja pri prodaji kokaina tajnemu delavcu in drugim - želi razširiti. Okoliščine, ugotovljene v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, kažejo, da je ima vzpostavljene stike tudi v tujini oziroma da je v tujini na področju trgovine s prepovedanimi drogami tudi že deloval. Hkrati njegova nezaposlenost in s tem pomanjkanje zakonitih dohodkov izkazujejo, da je zanj ta dejavnost tudi način preživljanja. Če upoštevamo tudi višino zagrožene kazni, ugotovljene okoliščine izvrševanja očitanih kaznivih dejanj in osebne okoliščine obdolženca narekujejo sklep, da je podana realna nevarnost ponovitve tovrstnih kaznivih dejanj.

20. A. A. Tudi zanj višja državna tožilka predlaga podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti. Okoliščine, na katere sta sklep o ponovitveni nevarnosti oprla preiskovalni sodnik in zunajobravnavni senat, ostajajo nespremenjene in relevantne. Med okoliščine, povezane s kaznivim dejanjem, je treba šteti težo kaznivega dejanja (ki se zrcali v visoki prepisani kazni zapora), vrsto visoko zasvojljive prepovedane droge (heroin) in utečenost načina dela, ki jo izkazujejo okoliščine očitanih kaznivih dejanj (ti. ulična prodaja). Osebne okoliščine, ki jih je tudi tokrat treba upoštevati, so obdolženčeva predkaznovanost za istovrstno kaznivo dejanje z izrečeno pogojno obsodbo (s posebnim poudarkom, da se mu očitajo istovrstna kazniva dejanja, ki naj bi bila izvršena med preizkusno dobo), nezaposlenost, odvisnost od heroina in pomanjkanje zakonitih dohodkov (je prejemnik socialne pomoči). Te osebne okoliščine ga - tudi ob tveganju izreka kazni zapora zaradi predhodne pogojne obsodbe - niso odvrnile od opisanih ravnanj. To so okoliščine, ob katerih je realna nevarnost ponovitve tovrstnih kaznivih dejanj.

21. D. D. Višja državna tožilka predlaga, naj Vrhovno sodišče obdolžencu podaljša pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Tako preiskovalni sodnik kot zunajobravnavni senat sta ob odreditvi oziroma podaljšanju pripora oprla na okoliščine, ki izkazujejo težo očitanih kaznivih dejanj (zagroženo kazen do 10 let zapora, vrsta, količina in dve vrsti prepovedanih drog) in siceršnjo vpetost v trgovino s prepovedanimi drogami ter osebne okoliščine, ki kažejo, da s tovrstno dejavnostjo preživlja sebe in svojo družino: je nezaposlen in brez drugih dohodkov. To so okoliščine, ki tudi v trenutku odločanja o predlogu višje državne tožilke narekujejo sklep, da je nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, povezanih s trgovanjem s prepovedanimi drogami, realna.

22. C. C. Zoper obdolženca se vodi preiskava le zaradi enkratnega ravnanja, tj. prodaja kokaina dne 14. 4. 2021. Presoja ponovitvene nevarnost, zaradi katere višja državna tožilka predlaga podaljšanje pripora, mora biti zato posebej previdna. Sklepa o odreditvi oziroma podaljšanju pripora se opirata na oceno, da so transakcije, kakršna se očita obdolžencu (tako po višini zneska kot po količini droge), možne le ob predhodni vzpostavitvi visoke stopnje zaupanja med prodajalcem - torej obdolžencem - in kupcem. To potrjujejo okoliščine konkretnega primera, ko je E. E. po poročanju tajnega delavca v pogovoru z njim predstavljal obdolženca kot zaupanja vrednega in utečenega dobavitelja kokaina). V tem kontekstu zato ni mogoče sklepati, da gre za enkraten, osamljen primer transakcije. Osebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, pa je v tem primeru treba prepoznati v verjetni širši vpletenosti obdolženca v verigo trgovine s prepovedanimi drogami (kar izhaja iz pogovora tajnega delavca z E. E.), ki je v ostrem nasprotju z zakonito dejavnostjo, ki jo sicer obdolženec kot samostojni podjetnik opravlja. Odločitev obdolženca, ki jo na ravni utemeljenega suma izkazuje zbrano gradivo, da se kljub zakonitim prihodkom intenzivno vključi v trgovino s prepovedanimi drogami, pritrjuje sklepu o realni nevarnosti ponovitve tovrstnih kaznivih dejanj.

Sorazmernost in neogibnost

23. Po presoji Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora za nadaljnja dva meseca zoper obdolžence ni nesorazmerna. V obravnavani zadevi je nadaljnji poseg v osebno svobodo po presoji Vrhovnega sodišča sorazmeren potrebi po varstvu življenja, zdravja in socialne varnosti uživalcev prepovedanih drog in njihove okolice, ki jih ogroža zagotavljanje prepovedanih drog, še posebej tako zasvojljivih, kot sta heroin in kokain. Glede na to, da je pri vseh obdolženih (z izjemo C. C.) ugotovljeno, da jim trgovina s prepovedanimi drogami predstavlja dolgotrajni in izključni vir preživljanja, nekateri pa so tudi sami uživalci prepovedanih drog (B. B. in A. A.), ni pričakovati, da bi milejši ukrepi dosegli enak učinek kot pripor. Dodatno k temu prispevajo tudi ugotovljena elektronska sredstva za medsebojno komuniciranje in dogovarjanje o trgovanju s prepovedanimi drogami, ki - glede na širšo vpetost obdolžencev v to dejavnost - kažejo, da je potrebna stopnja nadzora, ki jo lahko zagotavlja le izvrševanje pripora. To je tudi okoliščina, ki narekuje neizogibnost pripora pri obdolženemu C. C. 24. Zagovornik E. E. posebej izpostavlja primernost milejših ukrepov tudi zaradi preprečevanja begosumnosti. Glede na okoliščine, ki utrjujejo neizogibnost pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, je ta presoja manj pomembna. Ne glede na to pa po presoji Vrhovnega sodišča milejši ukrepi tudi pri preprečevanju obdolženčeve begosumnosti ne pridejo v poštev. Obdolženec je, po lastnih izjavah, že menjaval kraj prebivališča zaradi tveganj, povezanih s kazenskim pregonom. Hkrati pa so tveganja za uspešno izvedbo kazenskega postopka ob morebitni kršitvi milejših ukrepov - zaradi ovir, povezanih z izročanjem državljanov držav, ki niso članice Evropske unije - praktično nepremostljiva. Še konkretneje, pogoji za ukrep odvzema potne listine, ki ga predlaga zagovornik, sploh niso izpolnjeni. Ukrep se navezuje na ukrep prepovedi odhoda v tujino (prvi odstavek 195. člena ZKP), ki ga je mogoče izreči v postopku zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih obdolženec izvršil v tujini. Teh dejanj pa se obdolženemu NE. E. niti ne očita.

Trajanje pripora

25. Zagovornik E. E. v svojem odgovoru na predlog podaljšanja pripora zatrjuje, da teče preiskava nerazumno dolgo in da je predlog za podaljšanje pripora pravzaprav posledica zavlačevanja postopka zaradi neaktivnosti organov kazenskega postopka. Izpostavlja, da preiskovalni sodnik še ni zaslišal tajnih delavcev.

26. Kot že poudarjeno, mora odločitev o podaljšanju pripora, med drugim, temeljiti na oceni trajanja pripora, narave kaznivega dejanja, posledic pripora za obdolženca, zapletenosti primera ter ravnanja tožilstva in sodne veje oblasti. Obdolžencem je bila prostost odvzeta 25. 5. 2021. Dne 28. 5. 2021 je bila vložena zahteva za preiskavo zoper več oseb, med njimi tudi zoper priprte obdolžence. K vabljenju obdolžencev na prostosti je preiskovalni sodnik pristopil 7. 6. 2021 (tudi s pomočjo detektiva, odredba o vabljenju, list. št. 335), zaslišanja obdolžencev pa je opravil 24. 6. 2021 in 1. 7. 2021. V tem času je bilo v zadevi odločeno o štirih pritožbah zoper sklepe o odreditvi pripora (zavrnjene 1. 6. 2021), odločeno o podaljšanju pripora (predlog dne 17. 6. 2021, odločeno 22. 6. 2021) in o pritožbi zoper sklep (8. 7. 2021), zagotovljeno prevajanje obdolženemu E. E., opravljene vročitve (preko detektiva) vabil na zaslišanja oseb, zoper katere je bila vložena zahteva za preiskavo, in 5. 7. 2021 izdan sklep o uvedbi preiskave. Zoper štiri osebe je bila zahteva - zaradi nestrinjanja preiskovalnega sodnika - zavrnjena s sklepom dne 20. 7. 2021. 27. Upoštevajoč, da sme preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave izvajati le dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati (166. člen ZKP), je razumljivo, da je preiskovalni sodnik z njihovo izvedbo intenzivneje nadaljeval po tem, ko je domet preiskave z izdanim sklepom o uvedbi preiskave določen tako glede obdolžencev kot tudi glede kaznivih dejanj. Dne 23. 7. 2021 je preiskovalni sodnik izdal tri odredbe (za pridobitev strokovnih mnenj in za preiskavo elektronskih naprav), dne 26. 7. 2021 pa še evropski preiskovalni nalog za zaslišanje več prič pred pristojnimi italijanskimi organi. Vzporedno so bili v spis vloženi izsledki preiskovalnih dejanj, začetih že v predkazenskem postopku (19. 7. 2021, večje količina gradiva dne 27. in 28. 7. 2021, ter še 4. in 5. 8. 2021, nazadnje še 16. 8. 2021). Dne 10. 8. 2021 je bilo načrtovano zaslišanje sedmih prič, od teh jih pet zaradi odsotnosti prič ni bilo opravljenih.

28. Dne 9. 8. 2021 je preiskovalni sodnik s sklepom izločil postopka zoper obdolžena C. K. in N. A., ker slovenskim sodiščem nista dosegljiva. S tem je hkrati zagotovil, da lahko postopek zoper ostale obdolžence, tudi priprte, poteka nemoteno in razumno hitro.

29. Obdolžencem je odvzeta prostost tri mesece, kar - v primerjavi z naravo kazenske zadeve - po oceni Vrhovnega sodišča ni nesorazmerno in ne izključuje ponovnega podaljšanja pripora. Pri tem je pomembno, da gre za kazensko zadevo, v kateri je treba (i) zagotoviti pošten postopek večjemu številu obdolžencev, katerih obravnavanje terja skupno izvedbo postopka (očitki kaznivih dejanj so namreč tesno prepleteni; gl. 9. točko tega sklepa), tudi z zagotavljanjem pravice do prevajanje in tolmačenja ter z brezplačno pravno pomočjo, kar terja dodatne procesne aktivnosti; (ii) zaslišati večje število prič; (iii) zaslišanja prič izvesti s sodelovanjem sosednje države; (iv) zagotoviti varnost neposrednim izvajalcem prikritih preiskovalnih ukrepov, k čemer je preiskovalni sodnik že pristopil; (v) izvesti preiskovalna dejanja, katerih izsledki so pomembni za presojo gradiva, pridobljenega v predkazenskem postopku (preiskave elektronskih naprav). V konkretnem kazenskem postopku se torej prepletajo interesi zagotavljanja poštenega postopka, interesi učinkovitega kazenskopravnega odzivanja na promet s prepovedanimi drogami, interesi osebne varnosti sodelujočih pri odkrivanju kaznivih dejanj in prvine čezmejnega sodelovanja v kazenskih zadevah. V takšnem kontekstu ni mogoče slediti navedbam zagovornika E. E., ki ocenjuje, da postopek poteka prepočasi. V okviru obravnavane zadeve in večplastnosti interesov, ki jih mora preiskovalni sodnik upoštevati pri materialnem in procesnem vodstvu preiskave, ni mogoče trditi, da bi organi postopka, zlasti sodišče, opustili dolžnost hitrega postopanja. Procesne aktivnosti, ki jih je izvedel preiskovalni sodnik, so bile razumne, prav tako tudi načrtovana preiskovalna dejanja. Glede na to je tudi po presoji Vrhovnega sodišča primerno, da se pripor podaljša za dva meseca, sledeč predlogu višje državne tožilke.