Jedro

Med strankama zavarovalne pogodbe je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka.

Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 20,00 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu te sodbe dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 8.183,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2020 do plačila (I. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo povračilo stroškov tožene stranke v znesku 64,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka vtožuje plačilo zavarovalnine iz naslova poškodb na vozilu, danem v leasing. Zavarovalna pogodba je bila sklenjena 28. 5. 2019, zapadlost prvega obroka zavarovalne premije je bila določena na dne 5. 6. 2019, začetek teka zavarovanja pa je bil določen za dne 11. 6. 2019, kar med strankama ni sporno.

6. V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje obravnavalo ugovor tožene stranke, da zavarovalno kritje še ni nastopilo, saj leasingojemalec, ki je zavarovalno pogodbo sklenil v korist leasingodajalca – tožeče stranke – ni plačal prvega obroka premije, ki je bil po zatrjevanju tožene stranke dogovorjen kot plačilo ob sklenitvi pogodbe. Medtem pa tožeča stranka odgovarja, da ni bilo dogovorjeno plačilo ob sklenitvi pogodbe, temveč po njej, zaradi česar plačilo prvega obroka premije ni pogoj za nastop zavarovalnega kritja.

7. Bistveno za odločitev je torej, ali je v zadevi treba uporabiti prvi ali drugi odstavek 937. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Sodišče prve stopnje je iz zavarovalne police ugotovilo, da je bilo dogovorjeno plačilo prvega obroka premije ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, zaradi česar je treba uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ; zaradi neplačila prvega obroka premije (ni sporno, da zavarovalec (leasingojemalec tožeče stranke) ni plačal nobenega obroka zavarovalne premije) tako po zaključku sodišča prve stopnje zavarovalno kritje ni nastopilo.

8. Tožeča stranka se s takšnim stališčem ne strinja. Navaja, da je plačilo prvega obroka premije zapadlo po sklenitvi zavarovalne pogodbe, kar naj bi jasno izhajalo iz zavarovalne police, saj je datum plačila po dnevu sklenitve pogodbe. Pri tem se sklicuje na peti odstavek 13. člena Splošnih pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/13 (v nadaljevanju: splošni pogoji). Po njenem stališču je bila zavarovalna pogodba veljavna vse od sklenitve naprej do njenega prenehanja, zavarovalno kritje je nastopilo, zavarovalec pa bi moral plačati celotno premijo; pred prenehanjem zavarovalne pogodbe bi zavarovalnica morala s priporočenim pismom opomniti zavarovalca na plačilo premije v roku 30 dni in posledice neplačila premije; takega pravilnega opomina pa tožena stranka zavarovalcu sploh ni poslala. Nadalje navaja, da v pogodbi kot tek zavarovalnega kritja ni določeno, da začne zavarovalno kritje teči šele z dnem po plačilu premije, tek zavarovalnega kritja od 11. 6. 2019 pa je bil določen neodvisno od dejanskega plačila prvega obroka premije. Tako je po njenem stališču prišlo do drugačnega dogovora, kot to izhaja iz 9. člena splošnih pogojev; ubeseditev: "za plačilo ob sklenitvi" ne sme biti edino relevantno dejstvo ob interpretaciji. Končno še navaja, da je drugi odstavek 9. člena splošnih pogojev ničen, saj je v nasprotju z določili OZ in oži pravice zavarovalcev kot šibkejše stranke pogodbe.

9. Tožena stranka se s takšnimi stališči ne strinja. Navaja, da je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bilo dogovorjeno, da bo prvi obrok plačan na podlagi računa (ta je bil zavarovalcu posredovan na dan sklenitve pogodbe), kjer je običajno določen daljši rok plačila, po prvem odstavku 9. člena splošnih pogojev pa se v primeru pravočasnega plačila šteje, da je bila premija plačana ob sklenitvi pogodbe; dopusten je dogovor o vezavi zavarovalnega jamstva oziroma kritja na plačilo prvega obroka premije.

10. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP, po katerem mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem (razveljavitvenem) sklepu. V sklepu I Cpg 778/2020 z dne 10. 5. 2022 je namreč višje sodišče pojasnilo, da iz razlogov, ki so navedeni v tam obravnavani sodbi, zahtevka ni mogoče zavrniti, sodišču prve stopnje pa je naložilo, da naj obravnava še druge ugovore tožene stranke; vsekakor pa sodišču prve stopnje ni naložilo, da mora zahtevku ugoditi (kar bi bilo tudi nedopustno); naložilo mu je le, da mora upoštevati še druge razloge za odločitev o zahtevku. Eden od teh je bil tudi ugovor tožene stranke, da v času nastanka škode na vozilu ni obstajalo zavarovalno kritje tožene stranke. Trditev, da naj bi bila odločitev posledica nesprejemanja poduka višjega sodišča iz razveljavitvenega sklepa, tako nima podlage ne v spisu ne v ZPP.

11. Iz zavarovalne police št. ... izhaja, da je zavarovalna premija znašala 628,20 EUR, za plačilo ob sklenitvi je bil določen znesek 104,70 EUR, ostalo pa po obrokih. Že sam zapis tako kaže, da je šlo za dogovor, da se določen znesek plača ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. V splošnih pogojih, ki so del zavarovalne pogodbe (120. člen OZ), je v 9. členu določeno, da zavarovalno kritje začne teči naslednji dan po vplačilu celoletne premije ali njenega prvega obroka, če ni drugače dogovorjeno (drugi odstavek); v primeru, ko se premija plača na podlagi fakture, zavarovalno kritje velja od dneva in ure, ki sta navedena na polici, le pod pogojem, da zavarovalec plača premijo v roku, ki je naveden na fakturi, če pa premija ni plačana v roku, ki je določen na fakturi, pa velja kritje šele od naslednjega dne po plačilu premije (tretji odstavek). V 13. členu splošnih pogojev je izrecno določeno, da mora biti v primeru obročnega plačila prvi obrok plačan ob sklenitvi pogodbe, ko pa se plačilo izvaja na podlagi fakture, mora zavarovalec premijo plačati do zapadlosti fakture (prvi odstavek).

12. Iz navedenega je razvidno, da je bilo med strankama zavarovalne pogodbe dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka.

13. Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim stališčem, da naj bi bila navedena določila 9. člena splošnih pogojev nična, ker naj bi ožila pravice zavarovalcev. Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.

14. Tako sodišče prve stopnje kot tudi tožena stranka se sklicujeta na sodbo VSRS III Ips 24/2020 z dne 13. 10. 2020, v kateri je bilo odločeno v zadevi, ki je v bistvenem primerljiva z obravnavano zadevo. Tam je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je glede na prvi odstavek 946. člena OZ dopusten dogovor, da se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo prvega obroka, plačanega po fakturi, in da gre pri tem za dogovor za plačilo ob sklenitvi pogodbe, zaradi česar je treba uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ za presojo posledic neplačila prvega obroka premije. Argumentov, ki bi uspeli izpodbiti v navedeni sodbi podano stališče, pa tožeča stranka ni podala.

15. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči šele po plačilu prvega obroka. Ker zavarovalec tega obroka nikoli ni plačal, zavarovalno kritje tožene stranke ni nastopilo, tožena stranka pa ni dolžna plačati vtoževanega zneska (prvi odstavek 937. člena OZ).

16. Ker je izpodbijana sodba pravilna, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. V skladu s 154. in 155. členom v zvezi s 165. členom ZPP je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, kot jih je ta priglasila v odgovoru na pritožbo.