Jedro

Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta že v predlogu za dopustitev revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, leasing pogodbe, sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in pogodbe o globalnem odstopu terjatev, neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na način, da je ugotovilo, (1) da je kupoprodajna pogodba z dne 17. 1. 2008, ki je bila sklenjena med tožnikoma kot prodajalcema in drugo toženko kot kupko, nična, (2) da je ničen notarski zapis z neposredno izvršljivostjo s prilogami opr. št. SV ... z dne 29. 11. 2010, ki je bil sklenjen med drugo toženko in tožnikoma (sporazum o zavarovanju denarne terjatve in pogodba o finančnem leasingu 6), (3) da je vknjižba lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 17. 1. 2008 pri nepremičnini s parc. št. 1259, k. o. ..., ter vknjižba hipoteke na podlagi notarskega zapisa SV ... z dne 29. 11. 2010 pri nepremičninah s parc. št. 1570/1 in 1570/2, k. o. ..., neveljavna, (4) da se vzpostavi prejšnje stanje tako, da se izbriše vknjižba lastninske pravice pri nepremičnini s parc. št. 1259 in vknjižba hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti pri nepremičninah s parc. št. 1570/1 in 1570/2, vse vknjiženo v korist druge toženke, (5) da se pri nepremičnini s parc. št. 1259 znova vpiše lastninska pravica v korist prve tožeče stranke do 1/2 in v korist druge tožeče stranke do 1/2, (6) da izvršba z rubežem in prodajo nepremičnine s parc. št. 1259, ki jo vodi prva toženka proti drugi toženki v zadevi Okrajnega sodišča v Lendavi In 40/2016, ni dopustna. Sodbo sodišča prve stopnje je potrdilo le glede zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o globalnem odstopu terjatev v zavarovanje, sklenjene med prvo in drugo toženko v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ... z dne 16. 5. 2008 v zvezi z notarskim zapisom SV ... z dne 6. 5. 2011. 3. Prva toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje 4. 3. 2019 vložila predlog za dopustitev revizije zoper odločitev, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja pri nepremičninah s parc. št. 1570/1 in 1570/2, k. o. ..., in posledični izbris vknjižene hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti, ki je bila vpisana na osnovi notarskega sporazuma SV .... Ker sodne takse ob vložitvi predloga ni plačala, je Vrhovno sodišče 6. 3. 2019 v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) izdalo plačilni nalog za plačilo takse po tarifni številki 1131, in sicer v skupnem znesku 853,00 EUR. Sodno takso je odmerilo od celotne vrednosti spornega predmeta v višini 148.653,00 EUR.

4. Prva toženka je zoper plačilni nalog podala pravočasen ugovor. Predlagala je, da se sodna taksa odmeri od vrednosti izpodbijanega dela v višini 33.297,00 EUR. Ugovoru je priložila izpisek Geodetske uprave Republike Slovenije, iz katerega izhaja, da vrednost zavarovanj na nepremičninah s parc. št. 1570/1 in 1570/2 znaša le 33.297,00 EUR.

5. Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 34a. člena ZST-1 ugovor zavrnilo. Pojasnilo je, da iz uvoda sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da so tožniki za vse zahtevke podali enotno vrednost spornega predmeta v višini 148.653,00 EUR. Čeprav je predlagateljica imela možnost, da vrednost spornega predmeta oceni že v predlogu za dopustitev revizije, ob vložitvi predloga vrednosti spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje ni opredelila. Ker je za predlagateljico taksna obveznost nastala že ob vložitvi predloga za dopustitev revizije, so njene navedbe iz ugovora prepozne.

6. Prva toženka v pravočasni pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog trdi, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Predlaga, da se sodna taksa odmeri od vrednosti spornega predmeta v višini 33.297,00 EUR. Višina spornega predmeta je bila opredeljena že v predlogu za dopustitev revizije. Stranka pri uveljavljanju ugovorih razlogov zoper plačilni nalog ne more biti prekludirana. Ni res, da se mora vrednost spornega predmeta opredeliti že v trenutku nastanka taksne obveznosti. Sklicuje se na drugi odstavek 19. člena ZST-1 in 41. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predmet predloga za dopustitev revizije se je nanašal izključno na izbris vknjižene hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti, vpisane na osnovi notarskega sporazuma SV ... na nepremičninah z ID znakoma ... in .... Vrhovno sodišče bi moralo po uradni dolžnosti odmeriti pravilno višino sodne takse na način, da bi ločilo zahtevke in njihovo vrednost glede na pravno in dejansko podlago posameznega zahtevka. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tekom postopka spremeni vrednost sodne takse.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Če ni v ZST-1 ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Prvi odstavek 19. člena ZST-1 določa, da se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. Drugi odstavek 19. člena ZST-1 določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače. Tretji odstavek 19. člena ZST-1 določa, da je za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače. 9. V skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZST-1 je za predlagateljico taksna obveznost nastala ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta (izpisek Geodetske uprave Republike Slovenije) že v predlogu za dopustitev revizije. Predlagateljičino drugačno stališče je napačno. Utemeljen je torej sklep, da je bila ob izdaji plačilnega naloga sodna taksa glede na razpoložljive podatke odmerjena pravilno. Pritožba zato ni utemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 34.a člena in drugim odstavkom 19. člena ZST-1). Rok za plačilo takse začne v skladu s sedmim odstavkom 34a. člena ZST-1 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.