Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dejanska raba zemljišča odločilna za uporabo določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dejanska raba zemljišča odločilna za uporabo določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nepremičnina parc. št. 416/1 vl. št. ..., k. o. ... last tožnice, zavrnilo pa je del zahtevka za priznanje lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Pojasnilo je, da je bilo sporno zemljišče ob uveljavitvi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ) kmetijsko, zaradi česar je skladno z določbo 14. člena citiranega zakona prešlo v last tožnice. Namembnost zemljišča je sodišče povzelo iz zemljiške knjige in lokacijske informacije. Kot nepomembno je štelo, da je bila dejanska namembnost drugačna (zemljišče se je uporabljalo kot varovalno območje strelišča – funkcionalno zemljišče), saj toženka ni izkazala spremembe namembnosti zemljišča v kritičnem času.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani del prvostopenjske sodbe potrdilo. Razlogom sodišča prve stopnje je med drugim dodalo, da se status nepremičnine izkazuje z ustrezno odločbo pristojnega organa. Za sporno zemljišče sicer obstaja geodetska odločba iz leta 2010, ki ga opredeljuje kot „igrišče“, a iz te odločbe ni razvidno, kdaj so bili izpolnjeni pogoji za spremembo namembnosti in tega tudi toženka ni izkazala.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja svoje prepričanje, da sporno zemljišče že od leta 1974 dalje ni več kmetijsko, temveč funkcionalno zemljišče zgrajenemu betonskemu bunkerju (stavbišče – strelišče), čeprav je bila vrsta rabe formalno spremenjena šele leta 2010. V zvezi s tem navaja, da je bilo že v denacionalizacijskem postopku (odločba št. 8/3-321/D-376/92-SDN z dne 16. 6. 2006) ugotovljeno, da je toženka na spornem zemljišču zgradila bunker in uredila strelišče za strelsko dejavnost. Denacionalizacijskim upravičencem sporna nepremičnina ni bila vrnjena v naravi, temveč so zanjo dobili le odškodnino, saj gre za funkcionalno zemljišče oziroma strelišče. Protispisen se ji zdi zaključek pritožbenega sodišča, da toženka ni zadostno izkazala, od kdaj obstaja z geodetsko odločbo iz leta 2010 ugotovljena sprememba namenske rabe zemljišča. Pri tem še opozarja, da izpodbijani sodbi nista zadostno obrazloženi, saj ne povesta, v čem naj bi bila nezadostnost predlaganih in izvedenih dokazov. Nadalje toženka meni, da so bile z ZSKZ podržavljene samo tiste parcele, ki so bile dejansko kmetijska zemljišča, zato sta sodišči prve in druge stopnje tudi zmotno uporabili materialno pravo. Navaja, da je vprašanje, ali je ZSKZ razlagati tako, da velja ne glede na dejansko rabo zemljišča, pomembno pravno vprašanje, o katerem se revizijsko sodišče še ni izreklo.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).