Jedro

Če iz navedb preostalih dedičev izhaja, da pritožba posega v njihove pravice, sodišče ne sme vsebinsko obravnavati prepozne pritožbe. Pritožba se v tem primeru zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Zakoniti dedič M. M. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da so zakoniti dediči po pokojni V. M. njen mož, njena hči (pritožnica) in njen sin. Vsakemu dediču je priznalo dedni delež do 1/3 zapuščine, ki predstavlja: nepremičnino k. o. X, parc. št.00029/2, 0037/4, 0095/1, 0095/2 in 0095/3, sredstva na transakcijskem računu in pokojninske prejemke.

2. Zakonita dedinja je 6. 12. 2018 vložila laično pritožbo, v kateri navaja, da sta v času življenja pokojna in njen oče izjavila, da sta razdelila hišo na naslovu L. tako, da je pritožnici pripadlo pritličje, njenemu bratu drugo nadstropje, starša pa sta zase ohranila prvo nadstropje. Ko je po izdaji sklepa o dedovanju vpogleda v zemljiško knjigo, je ugotovila, da starša nista prepisala dela stanovanja na pritožnico niti na brata in da je edini lastnik mož pokojne. Ker je bila hiša pridobljena v času zakonske zveze in ker je bila pritožnica v dobri veri, da je lastnica pritličnega dela hiše, pritožnica v dednem postopku ni uveljavila dedne pravice do hiše. Pritožnica zoper sklep o dedovanju vlaga pritožbo, predlaga pa tudi, da se postopek obnovi in da se v dednem postopku razdeli še hiša. 3. Preostala zakonita dediča sta odgovorila na pritožbo in predlagala, da se pritožba zavrne. Zakoniti dedič M. M. je zahteval tudi, da mu pritožnica plača pritožbene stroške.

4. Pritožba se zavrže. 5. Na podlagi tretjega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče druge stopnje odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno; upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Iz odgovorov na pritožbo izhaja, da preostala dediča nasprotujeta pritožbi, ker posega v njune pravice, zato pritožbeno sodišče ni smelo vsebinsko obravnavati pritožbe, ker je bila vložena prepozno. Sklep o dedovanju je postal pravnomočen 28. 9. 2018, pritožnica pa je pritožbo vložila 6. 12. 2018, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo1. 6. Pritožbeno sodišče je odločalo le o pritožbi tožnice, s katero izpodbija zakonitost sklepa o dedovanju, ne pa tudi o njenem predlogu za obnovo postopka in o njenem predlogu, da se v zapuščinskem postopku „razdeli“ tudi hiša na naslovu L., ki je skupno premoženje pokojne in njenega moža M. M., kar je mogoče razumeti, kot predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (221. člen ZD)2. O teh predlogih bo odločalo sodišče prve stopnje.

7. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrglo na podlagi 1. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.

8. Na podlagi prvega odstavka 174. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Zakoniti dedič v odgovoru na pritožbo ne zatrjuje, da je bila pritožba dana z očitno nepoštenim ravnanjem, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 174. člena ZD.

1 Enako sklep VSK I Cp 1572/2005. 2 Glede predpostavk za izdajo takega sklepa glej npr. sklep VSK Cp 134/2010.