Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse lahko stranka za en postopek, v konkretnem primeru pritožbeni postopek, ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže vztrajno ponavljanje očitka, da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Tožečo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke zoper nalog za plačilo sodne takse za postopek za pritožbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2482/2015 z dne 6. 8. 2015 (I. točka izreka). Podrejeni predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek za pritožbo z dne 20. 8. 2015 pa je zavrglo (II. točka izreka).
2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. V zvezi z zavrnitvijo ugovora zoper plačilni nalog z dne 6. 8. 2015 je ponovno navajala, da je bila sodna taksa za pritožbeni postopek napačno odmerjena. V zvezi z zavrženjem predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in navajala, da mora sodišče o vsakem predlogu za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko odločati. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 6. 8. 2015 navajala, da je bila z njim sodna taksa napačno odmerjena. Enako je navajala v obravnavni pritožbi. Skladno s 7. členom v zvezi s 16. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se sodne takse odmerjajo od vrednosti spornega predmeta. V obravnavani zadevi je vrednost spornega predmeta 135.000,00 EUR. Glede na to znaša taksa s količnikom 1,0 779,00 EUR (Priloga 1 ZST-1). Ker pa je sporna odmera sodne takse za postopek o pritožbi, znaša količnik za odmero sodne takse 3,0 (tarif. št. 1120). Sodišče prve stopnje je zato s plačilnim nalogom z dne 6. 8. 2015 pravilno odmerilo sodno takso za pritožbo v višini 2.337,00 EUR (3 x 779,00 EUR) in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo tudi o podrejeno vloženem predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Navedeni predlog je zavrglo (II. točka izreka), ker v obravnavanem postopku plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za vložitev pritožbe. Že ob njeni vložitvi je bilo namreč tožeči stranki plačilo sodne takse odloženo do izdaje sodne odločbe o pritožbi. Ker je bila le-ta 11. 6. 2015 izdana, je sodišče prve stopnje s spornim plačilnim nalogom z dne 6. 8. 2015 tožeči stranki naložilo (predhodno odloženo) plačilo sodne takse za pritožbo, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.
6. Predlog za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse lahko stranka za en postopek, v konkretnem primeru pritožbeni postopek, ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Iz spisa izhaja, da je tožeča stranka dne 17. 2. 2015 podala predlog za oprostitev oziroma podrejeno odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Sodišče prve stopnje je o tem predlogu odločilo s sklepom z dne 4. 3. 2015. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je zavrnilo, ugodilo pa je predlogu za odlog plačila sodne takse do izdaje sodne odločbe o pritožbi. Ker je bilo s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 501/2015 z dne 11. 6. 2015 o pritožbi odločeno, je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 6. 8. 2015 tožečo stranko pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Po prejetju tega plačilnega naloga je tožeča stranka ob enakih okoliščinah vložila nov oziroma ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za sicer že končani pritožbeni postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrglo. Pri tem se je po oceni pritožbenega sodišča brez potrebe ukvarjalo z vprašanjem, ali je plačilo sporne sodne takse procesna predpostavka za opravo procesnega dejanja. Odločilno je namreč, da je sodišče prve stopnje o istem predlogu že odločilo s sklepom z dne 4. 3. 2015, zato o njem ni smelo ponovno odločati in ga je bilo treba posledično zavreči (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
7. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pritožbeno sodišče ni našlo razlogov na katere ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ob tem sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže v pravnih sredstvih (v ugovoru in v pritožbi) vztrajno ponavljanje očitka, da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Tožečo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje (11. člen ZPP).