21. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Primca, Ljubljana, in Damijana Kozine, Mavčiče, predstavnikov list kandidatov "Kangler & Primc Združena desnica – Glas za otroke in družine, Nova ljudska stranka Slovenije", Ljubljana, na seji 21. januarja 2021

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 43., 54. in 56. člena ter prvega odstavka 105. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika vlagata pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 43., 54. in 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). Zatrjujeta neskladje izpodbijane ureditve z načelom jasnosti in pomenske določljivosti (2. člen Ustave). Nejasnost izpodbijane zakonske ureditve naj bi vodila do različne uporabe izpodbijanih določb v praksi. Pobudnika zatrjujeta tudi, da 56. člen ZVDZ umetno razlikuje med formalnimi in drugimi pomanjkljivostmi in protiustavno določa, da slednjih ni mogoče odpraviti. Prvemu odstavku 56. člena ZVDZ očitata, da prekomerno posega v pasivno volilno pravico kandidatov (drugi odstavek 43. člena Ustave) in v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave), posledično pa tudi v razplet volilnega procesa in razvoj demokratičnega sistema nasploh, kar naj bi bilo v očitnem nasprotju s 1. členom Ustave.

2.Pobudnika navajata, da četrti odstavek 43. člena Ustave ne določa, da lahko volilna komisija zaradi neizpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 43. člena ZVDZ v celoti odvzame pasivno volilno pravico vsem kandidatkam in kandidatom na listi v posamezni volilni enoti. Ureditev, ki bi to omogočila, naj bila tudi v neskladju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Pobudnika zatrjujeta, da volilna zakonodaja sicer spodbuja enakopravno udeležbo obeh spolov in navidezno zasleduje ustavno dopusten cilj, ki ga opredeljuje tudi četrti odstavek 43. člena Ustave, vendar zavrnitev celotne liste zaradi neizpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 43. člena ZVDZ ni v skladu z načelom sorazmernosti in je tudi v nasprotju z namenom četrtega odstavka 43. člena Ustave. Zavrnitev celotne liste brez krivde kandidatov naj bi povzročala neenakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) med kandidati za poslance in volivci ter naj bi bila v nasprotju s pravico do svobodnih volitev iz Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 25. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju MPDPP) in 7a. členom Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Uradni list SFRJ, št. 11/81, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – v nadaljevanju Konvencija). Pobudnika menita, da bi moral zakonodajalec zaradi neizpolnitve pogoja uravnotežene zastopanosti spolov določiti milejšo sankcijo.

3.Pobudnika izpodbijata tudi prvi odstavek 105. člena ZVDZ. Zatrjujeta, da je 48-urni rok za vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče izjemno kratek. Zato naj bi bil v neskladju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) ter 13. členom EKČP. Ker je krajši od treh dni, naj bi bil v nasprotju s 3. 3. g točko Kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah.

4.Pobudnik Damijan Kozina je vložil dopolnitvi pobude, v katerih pošilja mnenje profesorja dr. Jurija Toplaka, po katerem naj bi bila ustavnoskladna le taka razlaga 54. in 56. člena ZVDZ, ki bi omogočala popravek liste. Če navedenih določb ZVDZ ni mogoče tako razložiti, pa naj bi bili navedeni določbi protiustavni.

B. – I.

5.Pobudnika sta v času volitev v Državni zbor leta 2018 hkrati z obravnavano pobudo vložila ustavni pritožbi, s katerimi sta izpodbijala odločitvi Vrhovnega sodišča o zavrnitvi pritožb zoper odločbi volilnih komisij volilnih enot, s katerimi sta komisiji zavrnili listi kandidatov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 43. člena ZVDZ (spolne kvote). Ustavno sodišče je o njiju odločilo s sklepom št. Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 (Uradni list RS, št. 35/18, in OdlUS XXIII, 22), s katerim ustavnih pritožb ni sprejelo v obravnavo. Pritožnika sta zoper sklep vložila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), ki pritožbe ni sprejelo v obravnavo. V odločitvi v zadevi Zevnik in drugi proti Sloveniji z dne 12. 11. 2019 je sprejelo stališče, da so pravila o spolnih kvotah za oblikovanje kandidatnih list jasna in bi jih morala koalicija strank poznati. Poleg tega bi se po stališču ESČP pritožniki morali zavedati, kakšne posledice jih bodo doletele, če zakonskih zahtev ne bodo upoštevali in bodo torej njihove kandidatne liste zavrnjene. ESČP se je posvetilo tudi vprašanju, ali je zavrnitev kandidatnih list sorazmeren ukrep v primerjavi s ciljem, ki ga določbe o spolnih kvotah zasledujejo. Pri tem se je oprlo na dokumente Sveta Evrope, ki ne samo dovoljujejo, temveč tudi vzpodbujajo uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji posameznih držav, vključno s strogimi sankcijami za njihovo neizpolnjevanje. Zato zavrnitev kandidatnih list po mnenju ESČP ni bila prekomeren ukrep, očitke predlagateljev pa je ESČP zavrnilo kot neutemeljene.

6.Ustavno sodišče je v sklepu št. Up-716/18, Up-745/18 (31. točka obrazložitve) sklenilo tudi, da bo o obravnavani pobudi odločilo kasneje, ker že v določenem času pred razpisom volitev, še toliko manj pa v času volilnega postopka ni dopustno spreminjati zakonskih pravil, po katerih se odvijajo posamezne volitve; in sicer tako zaradi nedopustnosti posega v načelo periodičnosti volitev in nedopustnosti podaljševanja mandata poslancev kot zaradi zagotavljanja spoštovanja enakosti političnih strank v času volilnega postopka.

B. – II.

7.Ustava v drugem odstavku 43. člena ureja aktivno in pasivno volilno pravico. Način njenega uresničevanja mora v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave urediti zakon. Ta lahko določi tudi njene omejitve, med drugim tedaj, kadar tako določa Ustava (tretji odstavek 15. člena Ustave). Volitve poslancev ureja ZVDZ, ki v 43. členu določa pravila, kako mora biti določena lista kandidatov.[1] Pristojna volilna komisija mora preveriti, ali kandidatna lista izpolnjuje vse zakonske zahteve. Liste kandidatov se predložijo volilni komisiji volilne enote najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja (prvi odstavek 54. člena ZVDZ). Ko volilna komisija volilne enote prejme listo kandidatov, takoj preizkusi, ali je pravočasno vložena in ali je določena v skladu s tem zakonom (drugi odstavek 54. člena ZVDZ). Če volilna komisija volilne enote ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne (prvi odstavek 56. člena ZVDZ). Če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, takoj zahteva od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne (drugi odstavek 56. člena ZVDZ). V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov (tretji odstavek 56. člena ZVDZ).

8.Glavni očitki pobudnikov so, da je izpodbijana ureditev nejasna, da umetno ločuje med formalnimi in drugimi pomanjkljivostmi, ki jih ni mogoče odpraviti, ter da v primeru neizpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 43. člena ZVDZ omogoča zavrnitev list kandidatov v celoti, čeprav gre za take pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti na milejši način.

9.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-304/98 z dne 19. 11. 1998 (OdlUS VII, 240) obrazložilo, da so volitve proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonsko točno določenimi roki, ki so zelo kratki. Poudarilo je, da morajo vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, upoštevati posebno naravo volilne pravice,[2] hkrati pa jo morajo upoštevati tudi vsi udeleženci tega postopka. Zato mora politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za izpolnjenost zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste. V skladu z navedenim ima pristojna volilna komisija izrecno zakonsko pooblastilo, da poziva zgolj k odpravi formalnih pomanjkljivosti. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-304/98 pojasnilo tudi, da je pojem "formalna pomanjkljivost" nedoločen pravni pojem, katerega natančna vsebina je predmet razlage pristojnega organa; v tem primeru pristojnih volilnih komisij. V odločbi št. Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008 (Uradni list RS, št. 88/08, in OdlUS XVII, 80, 9. točka obrazložitve) je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da gre za formalno pomanjkljivost takrat, ko ni treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku.[3] Omogočanje odprave vsebinskih pomanjkljivosti na kandidatnih listah bi po izteku roka za vložitev kandidatnih list pomenilo novo izvajanje postopka določanja kandidatov na kandidatni listi. Zaradi spoštovanja načela enakosti bi to moralo veljati za vse predlagatelje list, kar bi povzročilo bistveno podaljševanje postopkov, prestavljanje volilnega dne in s tem ne le nespoštovanje tretjega odstavka 81. člena Ustave, temveč bi tudi nedopustno poseglo v načelo periodičnosti volitev.[4] Drugače je pri formalnih pomanjkljivostih, ki jih je mogoče odpraviti, ne da bi se na novo izvajala volilna opravila, kot je določanje kandidatov na listi. Potreba po (ponovni) izvedbi volilnih opravil je torej razlog za razlikovanje med vsebinsko nepopolnimi (nezakonitimi) in formalno nepopolnimi kandidatnimi listami. Glede na navedeno je razmejitev med formalnimi in vsebinskimi pomanjkljivostmi določno in pomensko jasno opredeljena, razlikovanje med njimi pa utemeljeno zaradi zahteve po časovni omejenosti volilnega postopka.

10.Člen 43 ZVDZ določa kogentna pravila, o tem, kako mora biti določena lista kandidatov. Pobudnika zatrjujeta, da je šesti odstavek tega člena, ki določa pogoj uravnotežene zastopanosti spolov pri kandidiranju, nejasen in da 43. člen ZVDZ ne določa, da se lahko zaradi morebitnih napak, do katerih pride prav zaradi različnih razlag tega pogoja, zavrne lista kandidatov v celoti. Po mnenju pobudnikov je zavrnitev celotne liste kandidatov zaradi neizpolnitve pogoja uravnotežene zastopanosti spolov nesorazmeren ukrep, ker gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti.

11.V skladu s šestim odstavkom 43. člena ZVDZ na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Zakonodajalec ni predvidel posebnih sankcij za neupoštevanje tega pravila, zato velja, da kandidatna lista, ki ga ne spoštuje, ni določena v skladu z ZVDZ. Ko gre za neizpolnjevanje pogoja uravnotežene zastopanosti spolov, bi bilo treba za odpravo pomanjkljivosti ponovno opraviti celotni kandidacijski postopek.[5] Zato sprememba kandidatov na listi po poteku roka za vložitev liste ne more pomeniti odprave formalne pomanjkljivosti, temveč gre za odpravo vsebinske pomanjkljivosti liste. Ker ta zahteva velja za kandidatno listo kot celoto in ker bi bilo treba za odpravo pomanjkljivosti ponovno opraviti celotni kandidacijski postopek, tudi ni mogoča delna zavrnitev take kandidatne liste. V Republiki Sloveniji je ta zakonska ureditev v veljavi že od leta 2006, Vrhovno sodišče pa jo je jasno razložilo v svoji sodbi št. Uv 12/2011 z dne 15. 11. 2011. Določba je jasna in razumljiva. Vse politične stranke zato lahko vnaprej pričakujejo tudi, kakšne so sankcije za nespoštovanje tega pravila.[6]

12.Glede na navedeno so očitno neutemeljene navedbe, da izpodbijana volilna zakonodaja ne dosega dovolj visokih standardov določnosti in predvidljivosti (2. člen Ustave), da bi politične stranke in njihovi kandidati lahko nedvoumno razumeli pravila in v skladu z njimi vlagali kandidatne liste, ter da zavrnitev celotne liste kandidatov zaradi neizpolnjevanja pogoja iz šestega odstavka 43. člena ZVDZ nesorazmerno posega v pasivno volilno pravico iz drugega odstavka 43. člena Ustave in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave).[7] Ker za vse politične stranke veljajo enaka pravila, so neutemeljeni tudi očitki o neskladju izpodbijane ureditve z načelom enakosti volilne pravice (prvi odstavek 43. člena Ustave), ki je posebni izraz splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

13.Pobudnika zatrjujeta tudi neskladje izpodbijane ureditve s 25. členom MPDPP in a) točko 7. člena Konvencije. Očitka sta pavšalna, zato ju Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Očitek o neskladju izpodbijane ureditve s 3. členom Prvega protokola k EKČP pa je Ustavno sodišče preizkusilo že v okviru preizkusa zatrjevanega neskladja s 43. členom Ustave, saj navedena konvencijska pravica ne zagotavlja večjega obsega varstva, le še posebej poudarja tudi načelo periodičnosti volitev.

14.Pobudnika izpodbijata tudi prvi odstavek 105. člena ZVDZ. Zatrjujeta, da je 48-urni rok za vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče izjemno kratek. Zato naj bi bil v neskladju s pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) ter 13. členom EKČP.

15.Prvi odstavek 105. člena ZVDZ določa, da se zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena ZVDZ[8] ter zoper odločbo državne volilne komisije iz 104. člena ZVDZ[9] lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Po drugem odstavku tega člena mora sodišče odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.

16.Kot je že navedeno zgoraj (glej 9. točko obrazložitve tega sklepa) so volitve proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonsko točno določenimi roki, ki so zelo kratki. Ta časovna omejenost in zaradi nje izredno kratki roki za opravo posameznih opravil so posledica načela periodičnosti volitev, katerega ustavno izpeljavo pri volitvah poslancev zakonodajnega telesa pomeni pravilo tretjega odstavka 81. člena Ustave, ki določa, v kakšnih rokih morajo biti izvedene nove volitve.[10] Mandati članov Državnega zbora se lahko podaljšajo samo v času vojne ali izrednih razmer (drugi odstavek 81. člena Ustave). Ustavno opredeljeni roki so v Republiki Sloveniji izrazito strnjeni, tako da je omejeni časovni vidik v volilnem postopku še bolj poudarjen. To utemeljuje zakonsko ureditev kratkih rokov, vključno z ureditvijo roka za vložitev pravnega sredstva oziroma sodnega varstva zoper odločbo o zavrnitvi kandidatne liste. Pravila, po katerih je treba kandidature vložiti, so natančno in strogo določena ter vnaprej znana. Od kandidatov se pričakuje, da jih poznajo in da poskrbijo za njihovo izpolnitev. Že pred pristojno volilno komisijo morajo izkazati, da je lista kandidatov vložena v skladu z zakonskimi pogoji.[11] Naloga volilne komisije je, da kandidatne liste, ki niso oblikovane v skladu s temi pogoji, izloči. Poudarjen časovni vidik pri urejanju volilnega postopka je razviden tudi iz ureditve teka rokov za vložitev pravnih sredstev in odločanje pristojnih organov. Ker morajo biti volitve končane v določenem kontinuiranem obdobju, ti roki tečejo tudi na nedelje, praznike in druge dela proste dneve (prvi odstavek 4. člena ZVDZ). Poleg tega se vloge, ki so vezane na rok, vlagajo neposredno pri pristojnih organih (drugi odstavek 4. člena ZVDZ).

17.Sodišče v sporu o zakonitosti odločitve pristojne volilne komisije o zavrnitvi kandidatne liste preizkuša le, ali je volilna komisija odločila v skladu s pooblastili, ki jih ima v 56., 57. in 58. členu ZVDZ. Sodno varstvo volilne pravice v fazi kandidacijskega postopka namreč ne pomeni izvajanja polnega sodnega varstva z upoštevanjem vseh ustavnopravnih jamstev (vključno z načelom kontradiktornosti), temveč gre za spor o zakonitosti aktov volilnih organov.[12] O njem mora biti odločeno hitro in pravočasno, ne da bi se odlagal volilni dan.[13]

18.Z navedeno ureditvijo je zakonodajalec določil način uresničevanja človekovih pravic iz prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave. Glede na vse navedeno (posebna narava volilnega postopka, kratki ustavni roki za izvedbo volitev, natančna določitev zakonskih pogojev za kandidaturo, zahtevana skrbnost kandidatov, obseg presoje pristojne volilne komisije in sodišča) taki ureditvi ni mogoče očitati nerazumnosti. Ker je priprava pritožbe zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature glede na navedeno v 15. točki obrazložitve tega sklepa relativno enostavno opravilo, ki ga je mogoče kakovostno izvesti (opraviti) v roku 48 ur, izpodbijana ureditev kljub kratkim rokom ni prerasla v poseg v navedeni človekovi pravici. Navedbe pobudnikov, da je 48-urni rok prekratek in zato v neskladju s pravicama iz 23. in 25. člena Ustave, so zato neutemeljene.

19.Pobudnika zatrjujeta tudi, da je 48-urni rok za vložitev pritožbe v nasprotju s 3. 3. g. točko Kodeksa dobre prakse v volilnih zadevah, ker je krajši od treh dni.[14] Po tem priporočilu so razumni roki za vložitev pravnih sredstev določeni tri do pet dni, kadar je odločitve treba sprejeti pred volilnim dnem. Kodeks dobre prakse v volilnih zadevah ni zavezujoč pravni vir. Se pa njegova priporočila lahko prekrivajo z zahtevami Ustave. Vendar je treba hkrati upoštevati ustavne roke za izvedbo volitev (tretji odstavek 81. člena Ustave), zaradi česar, upoštevaje razloge iz prejšnje točke obrazložitve, roku 48 ur ni mogoče očitati nerazumnosti.

20.Glede na navedeno je pobuda očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

21.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Člen 43 ZVDZ določa:

Politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Lista kandidatov se določi s tajnim glasovanjem.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vsaki volilni enoti, če njene liste kandidatov podprejo s podpisi najmanj trije poslanci državnega zbora. Podpisi poslancev na predpisanih obrazcih se predložijo državni volilni komisiji.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti, če listo kandidatov določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v volilni enoti, in če listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v posamezni volilni enoti tudi v primeru, če lista kandidatov ni določena na način iz prejšnjega odstavka, ob pogoju, da listo kandidatov podpre s podpisi najmanj sto volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

Dvoje ali več političnih strank lahko predloži skupno kandidatno listo.

Na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za kandidatne liste, na katere so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pri čemer mora biti na kandidatni listi, na katero so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

[2]Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, ima volilna pravica posebno naravo, ker je sicer osebna pravica, uresničujejo pa jo lahko samo vsi njeni nosilci hkrati v organiziranem postopku, ki je časovno natančno opredeljen (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-304/98 in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-100/13, Up-307/12 z dne 10. 4. 2014).

[3]Šlo je za primer, ko kandidatna lista ni vsebovala pogoja, določenega v tretjem odstavku 43. člena ZVDZ – petdeset podpisov podpore volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da tega ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti v roku in po postopku, ki ga določa drugi odstavek 56. člena ZVDZ.

[4]Tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-716/18, Up-745/18, 27. točka obrazložitve.

[5]Prim. prav tam, 20. točka obrazložitve.

[6]Glej odločitev o nesprejemu pritožbe v zadevi Zevnik in drugi proti Sloveniji.

[7]Res je sicer, da so nekatere države, ki so prav tako uvedle tovrstne ukrepe, predvidele drugačno sankcioniranje njihovega nespoštovanja, kot so denarne kazni (npr. Albanija in Hrvaška) ali zmanjšanje javnega financiranja političnih strank, kjer je to uveljavljeno (npr. Francija). Nekatere pa so, enako kot Slovenija, predvidele zavrnitev liste kot celote. Prav študija, opravljena za Splošni direktorat za notranjo politiko Evropskega parlamenta o spolni enakosti, na katero opozarja tudi mnenje J. Toplaka, izrecno navaja, da po dosedanjih izkušnjah prav to, da pristojna volilna komisija zavrne kandidatno listo, najučinkoviteje zagotavlja spoštovanje navedene ustavne zahteve. Kadar je namreč vnaprej jasno, da politične stranke ne bodo mogle sodelovati na volitvah, če ne upoštevajo spolne uravnoteženosti na kandidatni listi, je zagotovljena najmočnejša stimulacija za spoštovanje "spolnih kvot" (med takimi ureditvami študija navaja Belgijo, Poljsko in Slovenijo). Glej L. Freidenval in drugi, Electoral Gender Quota System and their Implementation in Europe, Update 2013, European Parliament, Directorate General for Internal Policies, Bruselj 2013, str. 17.

Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/note/join/2013/493011/IPOL-FEMM_NT(2013)493011_EN.pdf

[8]Gre za odločitev volilne komisije volilne enote o ugovoru zaradi nepravilnosti v postopku kandidiranja, o katerem mora komisija odločiti v postopku ugotavljanja zakonitosti list kandidatov, najpozneje v 48 urah od izteka roka za predložitev list kandidatov.

[9]V skladu s 104. členom ZVDZ Državna volilna komisija lahko razveljavi ali spremeni odločbo volilne komisije volilne enote, izdano v postopku potrjevanja list kandidatov, če ugotovi, da je odločba nepravilna ali nezakonita, in sicer najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov.

[10]Tretji odstavek 81. člena Ustave določa:

"Volitve v Državni zbor razpiše Predsednik Republike. Nov Državni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega Državnega zbora. Če se Državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Mandatna doba prejšnjega Državnega zbora se konča s prvo sejo novega Državnega zbora, ki jo skliče Predsednik Republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.

[11]Zato ima volilna komisija pooblastilo, da poziva na dopolnitev le ob ugotovljenih formalnih pomanjkljivostih liste kandidatov.

[12]Prvi odstavek 12. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – ZUS-1) določa, da Vrhovno sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Državni zbor, Državni svet in volitve predsednika države.

[13]J. Sovdat, Volilni spor, GV Založba, Ljubljana 2013, str. 200.

[14]Kodeks je sprejela Komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, leta 2002.