Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju o pritožbi zoper sklep o predlogu za obnovo postopka je v sporu majhne vrednosti pritožbeni preizkus po naravi zadeve omejen le na preizkus obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 2. odstavku 339. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo, ki ga je 28.3.2013 vložila toženka.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo toženka. Pritožba je laična, njeno bistvo pa je, da toženka dvomi v verodostojnost pooblastila na nasprotni pravdni strani. Njeno bistvo je v tezi, da bi moral pooblastilo odvetnici podpisati zakoniti zastopnik tožeče stranke, ter da upravnik ni pooblaščen, da bi pooblastilo prenesel na tretjo osebo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obravnavana zadeva je spor majhne vrednosti, zato zanjo veljajo specialne določbe 30. poglavja ZPP(1). Za odločanje v pritožbenem postopku je osrednjega pomena 458. člen ZPP, ki izrazito zožuje možnost pritožbenega preizkusa. Pritožbo je tako mogoče vložiti izključno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter samo zaradi tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so izrecno navedene v drugem odstavku 339. člena ZPP (glej prvi odstavek 458. člena ZPP). Ker gre v tem pritožbenem postopku za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo predlog za obnovo, ta pa je izključno procesni sklep, je na dlani, da bi morala pritožnica za uspešnost svoje pritožbe izkazati, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo kakšno izmed procesnih kršitev, navedenih v drugem odstavku 339. člena ZPP. Takšne trditve pritožnica ni postavila.
5. Namesto tega se pritožnica ukvarja z vprašanji, ki se nanašajo na redni postopek. Ker gre za spor majhne vrednosti, pa je vsebinska presoja pravilnosti izpodbijanega sklepa zamejena z možnostma, ki ju dajeta 8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Da bi šlo za slednjo kršitev, ne drži. Izpodbijani sklep namreč ima razloge o odločilnih vprašanjih. Da bi sodišče toženo stranko prikrajšalo v pravici do poštenega obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), pa pritožnica konkretizirano v pritožbi ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa na obstoj te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti.
6. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene izmed procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Ker je tako, je v skladu z 2. točko 365. člena pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 - Uradno prečiščeno besedilo - ter poznejše spremembe osnovnega predpisa.