Jedro

Predmet presoje v tem upravnem sporu ne morejo biti zatrjevane nepravilnosti v sodnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah, kot tudi ne sodna odločba, izdana v navedenem sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Trbovlje, je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo odločila, da se v k. o. ... kot urejen evidentira del meje parcele 2212/6 s sosednjo parcelo 2212/2 in v dotikanju s parcelo 2193/21 (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ s sklepom in odločbo z dne 6. 12. 2017 prekinil postopek evidentiranja urejene meje parcele 2212/4 (po parcelaciji parc. št. 2212/6) s sosednjima parcelama 2212/2 in 2193/21 (dotik; po parcelaciji parc. št. 2193/13), ker je bila je meja sporna in je tožnik, lastnik parcele 2193/13, ki se ni strinjal s predlagano mejo, sprožil sodni postopek ureditve meje. Dne 15. 1. 2020 je prvostopenjski organ prejel sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah, N 9/2017-58 z dne 6. 2. 2019, s katerim je bil postopek sodne ureditve meje ustavljen. Prvostopenjski organ je zato v skladu s 6. točko 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) nadaljeval z upravnim postopkom evidentiranja meje in kot urejeno evidentiral predlagano mejo. Prvostopenjski organ je preveril tudi, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje, ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Toženka je (kot drugostopenjski organ) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da izpodbija vse odločbe, ki sta jih izdala prvostopenjski organ in toženka. Odločba z dne 9. 3. 2016 je nezakonita za sporne meritve geodetske družbe F., Ljubljana, geodeta A. A. Pri pisanju pritožbe zoper omenjeno odločbo na zapisnik je bil tožnik preslepljen. Geodet je pri izmeri dne 7. 11. 2016 priznal, da je bila meritev 11. 12. 2015 napačna; ta meritev je bila v škodo tožnika za 77 m2. Nezakoniti sta tudi odločbi z dne 22. 7. 2016 ter 23. 3. 2016. V celotnem postopku, ki se je začel 11. 12. 2015, je bilo s strani uradnih oseb storjenih vrsto kaznivih dejanj, ki jih treba obravnavati pred Okrožnim ali kazenskim sodiščem. V postopku so bili kršeni 237. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (1., 2. in 4. točka prvega odstavka ter 2., 3., 4. in 6. točka drugega odstavka), 249., 250., 251. 260. člen ZUP (1., 2. 5., 6. 8. 9. in 10. točka), 279. člen ZUP (prvi in drugi odstavek), 280. člen ZUP (prvi, drugi in tretji odstavek) ter 281. člen ZUP (tretji odstavek). Vodja oddelka za premoženjskopravne, okoljske in geodetske zadeve (pri toženki - op. sodišča), B. B., je kršil prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 280. člena, drugi odstavek 281. člena ter prvi in peti odstavek 282. člena ZUP. S svojim ravnanjem so B. B., A. A. in vodja geodetske pisarne C. C. tožnika obremenili za 18.693,00 EUR. Vse odločbe, ki so jih izdali omenjeni, naj se razveljavijo kot nezakonite. Ker je geodet prekršil četrti odstavek 30. člena ZEN, bi morale biti sporne meritve izvedene ponovno. Prekršenih je bilo še veliko členov ZEN, storjeno je bilo kaznivo dejanje. V upravnem sporu so bile kršene tudi 1., 2. in 3. točka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter več določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). B. B. in C. C. sta v vseh postopkih nezakonito in lažno dokazovala vsebino spora s strankami v nepravdnem postopku, N 9/2017. Sodnik v omenjeni zadevi je v postopek vključil tudi nasprotne udeležence. Nekateri so bili zastopani po odvetnikih, zato je tudi tožnik vzel odvetnika, ki pa ga je prevaral in je podpiral storilce kaznivih dejanj ter lažno zapisoval v zapisnik. Listine s tem v zvezi je tožnik že predložil v zadevi, I U 1176/2021. Ne drži to, kar B. B. in Okrajno sodišče v Trbovljah pišeta glede sodne ureditve meje in neplačila sodne takse. Tožniku je bil v zadevi N 9/2017 poslan nalog za plačilo predujma za sodnega izvedenca, ki bi izvedel meritve na kraju samem. Sodnik in sodni izvedenec sta se že vnaprej dogovorila, da bosta naredila tako, kot je bilo že sporno izmerjeno, kar pa ni po katastru. Izvedenec je kar potrdil geometra A. A. in ni hotel izmeriti po katastru, zato je tožnik predlagal njegovo izločitev in izločitev sodnika - oba namreč podpirata storilce kaznivih dejanj.

5. V pripravljalni vlogi tožnik dodatno pojasnjuje, da so se kršitve začele še preden je geodet A. A. prišel meriti razparcelacijo med parc. št. 2212/4 in tožnikovo parc. št. 2193/43. Meritev je bila izvedena 11. 12. 2015, a je geodet kršil 30. člen ZEN, ker tožniku ni poslal vabila 8 dni prej. Tožnik tako ni imel časa biti pri meritvi. Geodet je posegel v tožnikovo parcelo za najmanj 77 m2 in kršil ZEN, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije in storil kaznivo dejanje. Sodišče naj odloči, da mora prvostopenjski organ opraviti pravilno izmero po katastru. Parcela 2192/4 je bila že pred tem za 311 m2 napačno izmerjena v tožnikovo škodo. Odločba z dne 9. 3. 2016 je nezakonita, zoper njo je podal pritožbo na zapisnik, a ga je vodja geodetske pisarne C. C. pri tem preslepila. Omenjena je s tem storila kaznivo dejanje, iz postopka bi morala biti izločena. Toženka bi morala pri odločanju upoštevati tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 9. 3. 2016. Postopek pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, N 9/2017, je bil zaključen s prisilo, zvijačo in goljufijo s sodnim izvedencem, ki ni hotel izvesti pravilne izmere po katastru. Okrajno sodišče je nezakonito in nepošteno vodilo izvršbo zoper tožnika, ker je šlo za nepravičnost stranke z interesom, ki od tožnika ni imela pravice terjati izvršbe. V zvezi s sodno odločbo v zadevi, N 9/2017, se je tožnik obrnil na Vrhovno sodišče, a mu je to sporočilo, da zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev njegovemu predlogu za dopustitev revizije ni mogoče ugoditi. Sodni izvedenec je pri meritvi 15. 5. 2018 storil kršitve in ravnal nezakonito. Nezakonito je bil zavržen tudi tožnikov predlog za obnovo postopka (sklep z dne 3. 1. 2019).

6. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik vztraja, da je bila meritev, ki jo je dne 11. 12. 2015 opravil geodet A. A., nezakonita, storjeno je bilo kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje je storila tudi vodja geodetske pisarne C. C., ki ni ustrezno zapisala tožnikove pritožbe zoper odločbo z dne 22. 7. 2016 na zapisnik, kot tudi B. B., vodja oddelka pri toženki. Upravni akti naj se izrečejo za nične, izdajo naj se novi upravni akti. Treba je obravnavati odgovornost vseh, ki so storili kršitve po ZUS-1 in ZAID.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

8. Stranki z interesom Č. Č. in D. D. na tožbo nista odgovorili.

9. Ker se je tožnik v tožbi skliceval tudi na postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči (BPP) in odločbo, št. Bpp 209/2021-2 z dne 10. 11. 2021, ter zatrjeval nezakonitost slednje, ga je sodišče s sklepom, I U 1724/2021-9 z dne 15. 2. 2022, pozvalo, da se opredeli, ali v upravnem sporu izpodbija zgolj izpodbijano in drugostopenjsko odločbo ali pa tudi odločbo, št. Bpp 209/2021-2 z dne 10. 11. 2021. Z vlogo z dne 24. 2. 2022 je tožnik sporočil, da tožbe zoper slednjo odločbo ne vlaga. Sodišče je zato štelo, da tožnik v predmetni zadevi tožbo vlaga zoper uvodoma opredeljeni izpodbijano in drugostopenjsko odločbo (na slednjo se tožnik namreč izrecno sklicuje tudi v uvodu tožbe z dne 22. 11. 2021 ter v uvodu vlog z dne 24. 2. 2022, 9. 7. 2022, 19. 11. 2022 ter 8. 5. 2023).

10. Tožnik je v vlogi z dne 24. 9. 2023 sodišču predlagal, da kot stranko z interesom v postopek pritegne E. E., lastnika parc. št. 2212/5, k. o. ... Ker se izpodbijana odločba ne nanaša na urejanje meja navedene nepremičnine, sodišče predlogu tožnika ni sledilo.

11. Sodišče je v zadevi dne 19. 10. 2023 izvedlo glavno obravnavo, ki se je jo udeležil tožnik. Stranki z interesom se glavne obravnave nista udeležili, vabili sta izkazani. Toženka je sodišču sporočila, da se glavni obravnavi odpoveduje.

12. Tožnik je na glavni obravnavi v bistvenem vztrajal pri dosedanjih navedbah. Izpostavljal je nepravilnosti v zvezi z ureditvijo meje njegove parcele s parcelo 2212/5 ter nepravilnosti in nezakonita ravnanja prvostopenjskega organa in toženke (v več upravnih postopkih), njegovega odvetnika ter sodnega izvedenca in sodnika v postopku pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah.

13. Tožnik je na naroku predložil dopis E. E. Okrajnemu sodišču v Trbovljah z dne 12. 12. 2017 in sodišču predlagal, da izvede dokaz z vpogledom v to listino.

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe in pripravljalnih vlog tožnika na list. št. A1 - A33, ter v listine v upravnem spisu zadeve. Dokazni predlog po vpogledu v listino, predloženo na naroku za glavno obravnavo (dopis E. E. Okrajnemu sodišču v Trbovljah z dne 12. 12. 2017) je sodišče zavrnilo kot nerelavanten. Navedena listina se namreč nanaša na urejenost meja parc. št. 2212/5, k. o. ..., na katero se izpodbijana odločba ne nanaša in katere meja se v obravnavanem upravnem postopku ni urejala.

**K I. točki izreka:**

15. Tožba ni utemeljena.

16. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe (v zvezi z drugostopenjsko odločbo), s katero je prvostopenjski organ odločil, da se kot urejen evidentira del meje parcele 2212/6 (v lasti stranke z interesom Č. Č.) s sosednjo parcelo 2212/2 (v lasti stranke z interesom D. D.) in v dotikanju s parcelo 2193/21 (v lasti tožnika).

17. Materialnopravno podlago sodne presoje v zadevi predstavlja ZEN, ki je bil v veljavi v času predmetnega postopka evidentiranja urejene meje in v času izdaje izpodbijane odločbe. V 26. členu ZEN določa, da se meja na podlagi tega zakona ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru; strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, v postopku evidentiranja urejene meje pa se po podatkih elaborata ureditve meje v zemljiškem katastru evidentira urejena meja. ZEN določa tudi, na čigavo zahtevo se postopek uvede in kdo so stranke postopka (28. člen), opredeljuje vsebino elaborata ureditve meje (29. člen), določa priprave na mejno obravnavo in njen potek (30. in 31. člen), itd. Skladno s prvim odstavkom 36. člena ZEN geodetska uprava v primeru, če ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Če je lastnik izjavil, da se ne strinja z mejo, kakršna je predlagana v elaboratu ureditve meje, geodetska uprava opravi ustno obravnavo v uradnih prostorih; če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. (prvi in drugi odstavek 37. člena ZEN). Če po opravljeni opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Postopek evidentiranja urejene meje se ustavi s sklepom, ko sodišče meritorno odloči o njeni ureditvi (šesti odstavek 39. člena ZEN).

18. Iz listin v upravnem spisu zadeve izhaja, da je bil postopek evidentiranja urejene meje začet na zahtevo stranke z interesom Č. Č. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelala družba F., d. o. o., zanjo A. A. Iz elaborata izhaja, da je omenjena geodetska družba dne 7. 11. 2016 izvedla mejno obravnavo. Iz zapisnika o tej izhaja, da je bil na mejni obravnavi prisoten tudi tožnik, ki se je s predlagano mejo strinjal, a je odklonil podpis zapisnika, s katerim je bil sicer seznanjen in na katerega ni imel pripomb. Prvostopenjski organ je na navedeni podlagi dne 6. 12. 2016 izdal odločbo o evidentiranju urejene meje (ob tem je bila evidentirana tudi parcelacija prejšnje parc. št. 2212/4 v novi parc. št. 2212/6 in 2212/7). Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je bil prisoten na mejni obravnavi, a se je strinjal zgolj s potekom dela meje, ne pa s celotno pokazano mejo. Uveljavljal je tudi, da je bila izmera napačna - meritev geodeta G. G. je pokazala, da je prišlo do napake za več kot 70 m2 v škodo tožnika. Toženka je tožnikovi pritožbi z odločbo z dne 31. 3. 2017 ugodila in odločbo z dne 6. 12. 2016 zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja odpravila ter zadevo vrnila v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ tožnika pisno pozval k podaji izjave o strinjanju s predlaganim potekom meje. Tožnik je organu pisno sporočil, da se s predlaganim potekom meje ne strinja. Prvostopenjski organ je za dne 24. 5. 2017 razpisal ustno obravnavo, na katero tožnik ni pristopil (vabilo je bilo izkazano).

19. Iz upravnega spisa je dalje razvidno, da je prvostopenjski organ tožnika dne 1. 6. 2017 pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Ob tem je tožniku podal tudi opozorilo v skladu z že predstavljenim šestim odstavkom 39. člena ZEN. Tožnik je sodni postopek ureditve meje sicer začel, vendar pa iz sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah, N 9/2017 z dne 6. 2. 2019, izhaja, da se predlog za ureditev meje šteje za umaknjen, zato se nepravdni postopek ustavi. Odpravek omenjenega sklepa, ki je del upravnega spisa zadeve, je opremljen s klavzulo pravnomočnosti, iz katere izhaja, da je omenjeni sklep dne 28. 2. 2019 postal pravnomočen. Na navedeni podlagi in ob sklicevanju na šesti odstavek 39. člena ZEN je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo zato kot urejeno evidentiral predlagano mejo.

20. Sodišče v zvezi s tožbenimi očitki uvodoma pojasnjuje, da je predmet tega upravnega spora zgolj v ponovljenem postopku izdana izpodbijana odločba z dne 19. 2. 2020, v zvezi s toženkino odločbo z dne 19. 10. 2021. Predmet presoje v tem upravnem sporu ne morejo biti druga ravnanja upravnih organov v drugih upravnih postopkih, v zvezi s katerimi je imel tožnik možnost vložitve samostojnih pravnih sredstev. Predmet presoje v tem upravnem sporu ravno tako ne morejo biti zatrjevane nepravilnosti v sodnem postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah v zadevi N 9/2017, kot tudi ne sodna odločba, izdana v navedenem sodnem postopku (sklep, N 9/2017 z dne 6. 2. 2019). V kolikor se s slednjo tožnik ni strinjal, bi moral pravno sredstvo s to v zvezi vložiti pri za to pristojnem sodišču in na predpisan način (o čemer je bil tožnik podučen tudi v pravnem pouku omenjene sodne odločbe), do njene morebitne razveljavitve pa so omenjeno pravnomočno sodno odločbo dolžni upoštevati tako upravni organi kot naslovno sodišče. 21. Tožnik v tožbi v bistvenem zatrjuje, da so bile meritve, ki jih je izvedel geodet družbe F., d. o. o., za namen priprave elaborata ureditve mej nepravilne in nezakonite, posledično je nezakonita tudi izpodbijana odločba. Sodišče s tem v zvezi najprej ugotavlja, da so nerelevantni tožbeni očitki tožnika o nepravilnem vabljenju na meritve, ki naj bi potekale 11. 12. 2015. Kot izhaja iz elaborata geodetske storitve, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, je bila (za predmetno zadevo relevantna) mejna obravnava v zadevi namreč izvedena dne 7. 11. 2016, na tej obravnavi pa je bil prisoten tudi tožnik, kar je izrecno potrdil v pritožbi zoper odločbo z dne 6. 12. 2016. Morebitne druge mejne obravnave, na katerih izpodbijana odločba ne temelji (npr. mejna obravnava z dne 11. 12. 2015), v predmetnem upravnem sporu ne morejo biti predmet sodne presoje.

22. Sodišče dalje pojasnjuje, da ZEN ureja položaj, ko se stranka ne strinja s potekom predlagane meje. V takšnem položaju geodetska uprava v uradnih prostorih najprej opravi ustno obravnavo (prvi odstavek 37. člena ZEN), kar je prvostopenjski organ storil tudi v konkretnem primeru. Tožnik je bil (kot izhaja iz vročilnice v upravnem spisu zadeve) na ustno obravnavo dne 24. 5. 2017 ustrezno povabljen, a se te ni udeležil. Že na navedeni podlagi bi prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 38. člena ZEN lahko štel, da se tožnik strinja s potekom predlagane meje in izdal ustrezno odločbo, s katero bi evidentiral urejeno mejo. Ne glede na navedeno je prvostopenjski organ ravnal v tožnikovo korist in (kljub tožnikovi neudeležbi na mejni obravnavi) štel, da so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 39. člena ZEN za napotitev tožnika na sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. V tem postopku je imel tožnik možnost uveljavljati nepravilnosti pri meritvah, ki so bile izvedene za namen upravnega postopka (izdelave elaborata), oziroma doseči drugačen potek meje. Vendar pa do sodne ureditve meje ni prišlo, saj je bil sodni postopek, ki ga je tožnik sicer začel, iz razlogov na strani tožnika (nevplačilo zahtevanega predujma za dodatne stroške izvedenca geodetske stroke, zaradi katerega je sodišče štelo, da je predlog za sodno ureditev meje umaknjen) ustavljen. Pravnomočen sklep sodišča o tem (sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah, N 9/2017 z dne 6. 2. 2019) je bil prvostopenjski organ upravičen in dolžan upoštevati, na tej podlagi in ob upoštevanju šestega odstavka 39. člena ZEN pa je po presoji sodišča pravilno in zakonito nadaljeval s postopkom evidentiranja urejene meje in kot urejeno evidentiral predlagano mejo.

23. Kot že pojasnjeno, tožnik v predmetnem upravnem sporu s tožbenimi očitki o nepravilno in nezakonito vodenem sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah (kar vključuje tudi očitke o obstoju izločitvenih razlogov za sodnika navedenega sodišča in s strani navedenega sodišča imenovanega izvedenca) ne more uspeti - s tem povezane očitke bi tožnik namreč lahko uveljavljal zgolj v okviru procesnih zahtevkov, ki bi jih podal v postopku pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, oziroma v okviru pravnih sredstev zoper sodno odločbo omejenega sodišča. Tožnik prav tako ne more uspeti s pravšalnim zatrjevanjem številnih kaznivih dejanj, do katerih naj bi prišlo v upravnem in sodnem postopku, v zvezi s čemer tudi sicer ne preloži sodb pristojnih sodišč, ki bi takšne očitke kakorkoli potrjevala. Ravno tako tožnik nezakonitosti izpodbijane odločbe ne uspe izkazati s pavšalnim navajanjem številnih določb ZUP, ZUS-1, ZPP, ZAID in drugih predpisov, ki naj bi bili kršeni v postopku. Kolikor tožnik svoje očitke o kršitvah vendarle konkretizira (in bi bili ti za odločitev v zadevi lahko relevantni), pa sodišče (kot je bilo v obrazložitvi te sodbe že pojasnjeno) ugotavlja, da te niso bile podane.

24. Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločbe ni uspel izkazati. Sodišče sodi tudi, da ni podan noben izmed razlogov za ničnosti izpodbijane odločbe po prvem odstavku 279. člena ZUP. Tožnik teh razlogov sicer ne konkretizira, v okviru preizkusa po uradni dolžnosti pa jih ne najde niti sodišče. 25. Iz predstavljenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

26. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov predmetnega upravnega spora, pa tudi povrnitev stroškov v zvezi z upravnimi postopki, drugimi sodnimi postopki ter ostalih stroškov.

27. Odločitev o stroških tožnika v predmetnem upravnem sporu temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

28. Kolikor tožnik uveljavlja povrnitev stroškov, ki so mu nastali v upravnih postopkih, drugih sodnih postopkih pred drugimi sodišči ter ostalih stroškov, sodišče o teh stroških ni odločalo, saj ZUS-1 sodišču daje podlago zgolj za odločanje o stroških, ki tožniku nastanejo v okviru konkretnega upravnega spora.