Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da ima odločba o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje za državljane EU konstitutivni učinek? - ali je sodišče materialnopravno pravilno razlagalo pojem "neprekinjenega zakonitega prebivanja" iz prvega (in tretjega) odstavka 126. člena ZTuj-2 kot pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je materialnopravno pravilno stališče v izpodbijani sodbi, da ima odločba o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje za državljane EU konstitutivni učinek? Ali je sodišče materialnopravno pravilno razlagalo pojem "neprekinjenega zakonitega prebivanja" iz prvega (in tretjega) odstavka 126. člena ZTuj-2 kot pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 214-13461/2016-15 z dne 12. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na ugotovitvi, da tožnik v času odločanja o prošnji ne izpolnjuje pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po prvem odstavku 126. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), niti ne pogoja dvoletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja po 8. alineji tretjega odstavka istega člena ZTuj-2, to je kot družinski član (oče otroka slovenske državljanke).

2. Sodišče prve stopnje se je strinjalo s tako presojo in zavrnilo tožbo. Navedlo je, da ni utemeljen tožbeni ugovor, da je tožnik samodejno upravičen do stalnega prebivanja v RS po petih letih neprekinjenega in zakonitega prebivanja v RS, tudi po datumu 29. 11. 2015, ker je odločba o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje konstitutivna odločba in ne deklaratorna, kot to zmotno meni tožnik.

3. Tožnik je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Predlog namreč odpira vprašanje materialnopravne pravilnosti razlage 126. člena ZTuj-2 glede pogoja (petletnega oziroma dveletnega) neprekinjenega zakonitega prebivanja v RS kot pogoja za pridobitev pravice do stalnega prebivanja.2 Ali je razlaga 126. člena ZTuj-2, ki jo je sprejelo sodišče (s katero je pritrdilo stališču organa o neizkazanosti pogoja neprekinjenega zakonitega prebivanja), pravilna ali ne, pa je odvisno od odgovora na vprašanje, ali je taka odločba konstitutivne (kar navaja sodišče) ali deklaratorne narave (za kar se zavzema predlagatelj). Odgovor na navedeni (delno preoblikovani) vprašanji (ki smiselno zajemata bistvo vseh v predlogu navedenih vprašanj) bo pomemben za razvoj prava in sodne prakse glede razlage določbe 126. člena ZTuj-2. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

1 Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 2 Z novelo ZTuj-2E je bil navedeni člen preimenovan v „potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU.“ Pogoji so ostali enaki.