Jedro

Vlogo, s katero se uveljavlja, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh v zakonu določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo pravilno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 28. 3. 2022, dopolnjeno 21. 4. 2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da prošnja ni bila vložena na za to predvidenem obrazcu in ni vsebovala vseh podatkov, ki jih določa 32. člen ZBPP, zato je pristojni organ tožnika pozval, da vlogo dopolni. Tožnik je sicer po pozivu predložil dopolnjeno vlogo na ustreznem obrazcu BPP št. 1, vendar pa je pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP (k dopolnitvi česar je bil izrecno pozivan) navedel dodelitev osebe z opravljenim pravosodnim izpitom za zastopanje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je organ štel, da tožnik prošnje ni ustrezno dopolnil, zaradi česar je prošnja nepopolna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo in zato prošnjo zavrgel. Iz tožnikove dopolnjene vloge namreč ni bilo mogoče razbrati, v zvezi s katerim pravnim sredstvom zaproša za BPP oziroma katero pravno dejanje želi s pomočjo odvetnika opraviti, saj tudi v dopolnjeni prošnji v zvezi s tem ni podal navedb.

3. Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da sta Upravno sodišče in Okrožno sodišče v Mariboru spremenili njegove nepremičnine. Meni, da GURS nima pristojnosti izdelati cenitev za sodišče brez sodno zapriseženega izvedenca - cenilca, tudi sodišče ni pristojno brez navedenega izvedenca odločati o njegovih nepremičninah. Navaja, da je Upravno sodišče izdalo sodbo II U 66/2019 z dne 20. 10. 2021 in njegovi tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep Inšpektorata RS ta okolje in prostor z dne 20. 8. 2018 odpravilo in vrnilo zadevo istemu organu v ponovni postopek, organ pa še ni odločal o ponovnem postopku, zato meni, da je sklep z dne 20. 8. 2018 ničen. Meni, da dokler gradbeni inšpektor R. R. ne poda odgovora, so vsi sklepi in odločbe Upravnega sodišča ter Okrožnega sodišča v Mariboru nični, saj se mora gradbeni inšpektor pred izdajo denarne kazni prepričati o njegovi so/lastnini nepremičnin v ...

4. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v konkretnem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je zavržena tožnikova prošnja za dodelitev BPP. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Vlogo, s katero se uveljavlja dodelitev BPP, ZBPP imenuje prošnja za dodelitev BPP. Glede te prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe že povzela tožena stranka. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev BPP.1

8. V obravnavani zadevi prošnja za BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, navedel namreč kljub izrecnemu pozivu ni, v zvezi s katerim pravnim sredstvom zaproša za BPP oziroma katero pravno dejanje želi s pomočjo odvetnika opraviti, ni bilo podlage, da bi tožena stranka prošnjo lahko vsebinsko obravnavala, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgla. Ker mora vsaka vloga v postopku vsebovati vse na podlagi z zakonom predpisane zahteve za vsebinsko obravnavanje, česar tožnikova dopolnjena prošnja za BPP ni vsebovala, posledično niso pravnorelevantne niti njegove tožbene navedbe, ki merijo na druge postopke v zvezi z njegovimi nepremičninami in ki naj bi bile "spremenjene" brez sodelovanja izvedencev-cenilcev v teh postopkih. Tožnik sicer niti v tožbi ni navedel, v zvezi s katerim pravnim sredstvom zaproša za BPP oziroma katero pravno dejanje želi s pomočjo odvetnika opraviti.

9. Glede na citirane določbe ZBPP in vsebino, ki jo mora imeti po določbi 32. člena ZBPP prošnja, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno zahtevala dopolnitev tožnikove prošnje. Poziv na dopolnitev je vseboval v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem roku, izrecno pa so bile tožniku v pozivu tudi predstavljene možnosti izrednih pravnih sredstev zoper izpodbijano odločbo (revizija, obnova ter razlogi oziroma pogoji za njuno vložitev), kakor tudi predstavljena možnost vložitve ustavne pritožbe in pogoji za njeno vložitev. Tožnik se je na poziv za dopolnitev sicer odzval, vendar svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom glede katerega pravnega sredstva zaproša za BPP oziroma katero pravno dejanje želi s pomočjo odvetnika opraviti, kar pa je obvezna sestavina vloge za BPP po zadnji alineji drugega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je po presoji sodišča odločitev organa, da tožnikovo vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP kot nepopolno zavrže, pravilna.

10. Izpodbijani sklep tožene stranke je torej zakonit in pravilen. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v 8. točki te sodbe), med tožnikom in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 1584/2006 z dne 30. 11. 2006