2. 12. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Mirko Bandelj, d. o. o., Ljubljana, družbe Modema, d. o. o. − v stečaju, Kočevje, ki jo zastopa stečajni upravitelj Aleksander Šimon, in družbe Gradis Celje, d. d. − v stečaju, Celje, ki jo zastopa stečajni upravitelj Janez Golob, na seji 2. decembra 2010

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 31. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 − uradno prečiščeno besedilo in 102/07) in 14. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 102/07) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, drugega, tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka 5. člena in prvega odstavka 6. člena Obrtnega zakona ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08) se zavrže.

3.Pobuda Gospodarske zbornice Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov iz 1. in 2. točke izreka se zavrže.

4.Postopek za preizkus pobude družb Modema, d. o. o. − v stečaju, in Gradis Celje, d. d. − v stečaju, za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov iz 1. in 2. točke izreka se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

Prva pobudnica Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS) in ostale pobudnice, ki so gospodarske družbe, navajajo, da izpodbijajo 2. in 3. člen, prvi, drugi, tretji, peti, šesti in sedmi odstavek 5. člena, prvi odstavek 6. člena in 31. člen Obrtnega zakona (v nadaljevanju ObrZ), 14. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (v nadaljevanju ObrZ-D) ter Uredbo o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (v nadaljevanju Uredba). Pobudnice zatrjujejo, da je ObrZ v 5. členu (pravilno: prvi in drugi odstavek) v zvezi z 2. členom opredelil tri značilnosti obrtne dejavnosti, po katerih naj bi se ta dejavnost ločila od drugih pridobitnih dejavnosti, vendar naj bi bili določbi premalo določni, ker naj bi zakonodajalec uporabil številne nedoločne pravne pojme, ki niso opredeljeni niti v ObrZ niti v kakšnem drugem zakonu, tako da naj bi prepuščal urejanje materije podzakonskim aktom. Isti očitek naslavljajo tudi na tretji odstavek 5. člena v zvezi s 3. členom ObrZ, ki se nanaša na opredelitev obrti podobne dejavnosti. To naj bi za posameznike in pravne osebe povzročalo popolno nepredvidljivost njihovega položaja, saj šele na podlagi podzakonskih določb postanejo zavezanci. Pobudnice menijo, da je 2., 3. in 5. člen ObrZ zaradi nejasnosti v neskladju z 2. členom Ustave, pa tudi s tretjim odstavkom 15. člena in s 35. členom Ustave. Pobudnice navedenim določbam očitajo tudi neskladje s 87. členom Ustave, posledično pa tudi neskladje s 3. členom Ustave (načelom delitve oblasti). Pobudnice trdijo, da zaradi kriterijev iz 5. člena Ustave prihaja do položaja, ko prvi odstavek 6. člena ObrZ enako zavezuje (to je, da potrebuje obrtno dovoljenje) in enako ureja tako položaj velikih gospodarskih družb kot tudi položaj malih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Menijo, da za takšno enako obravnavanje ni razumnega in stvarnega razloga, zato trdijo, da je prvi odstavek 6. člena ObrZ v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Navajajo, da je posledica izpodbijane ureditve v prvem odstavku 6. člena ObrZ obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju OZS) na podlagi 31. člena ObrZ. Pobudnice navajajo, da je Ustavno sodišče že presajalo 31. člen ObrZ o obveznem članstvu v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-90/99 z dne 6. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 31/03, in OdlUS XII, 13) in presodilo, da določba ni v neskladju z Ustavo, pri čemer je zgornja premisa presoje bil 35. člen Ustave. Pobudnice zatrjujejo, da je določba, ki zapoveduje obvezno članstvo zbornice v neskladju tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj menijo, da opravljanje iste dejavnosti ni razumen in stvaren razlog za enako obravnavo položaja, če obrtno dejavnost opravlja velika gospodarska družba in če isto obrtno dejavnost opravlja samostojni podjetnik posameznik. Zatrjujejo, da izpodbijana določba pomeni tudi poseg v pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave pobudnice, ki je velika gospodarska družba. Pobudnice izpodbijajo tudi 14. člen ObrZ-D, ki OZS nalaga, da po uradni dolžnosti v roku štirih mesecev od uveljavitve novele uskladi stanje v obrtnem registru z dejavnostmi, določenimi z Uredbo. Trdijo, da se je na podlagi izpodbijane določbe uskladilo stanje tako, da so se na novo vpisali v obrtni register vsi tisti subjekti, ki po presoji OZS na podlagi izpodbijanih kriterijev iz 5. člena ObrZ opravljajo po Uredbi obrtno dejavnost ali obrti podobno dejavnost. Pobudnice zatrjujejo, da pri vpisu po uradni dolžnosti subjekt vpisa ne dobi odločbe, zoper katero bi lahko vložil pravno sredstvo, saj naj bi izpodbijani 14. člen ObrZ-D pomenil izjemo od ureditve po 6. in 7. členu ObrZ. Pravijo, da vpis na podlagi 14. člena ObrZ-D pomeni neizpodbitno pravno domnevo, da je vsak subjekt, ki opravlja dejavnost iz Uredbe, obvezni član OZS, to pa posega v njihovo splošno svobodo ravnanja. Zatrjujejo, da so pobudnice v neenakem položaju v primerjavi s tistimi subjekti, ki šele začenjajo z opravljanjem obrtne dejavnosti, ki bodo vpisani v obrtni register na podlagi obrtnega dovoljenja (ki jim bo izdano na podlagi njihove vloge) ali z opravljanjem obrti podobne dejavnosti, ki jim bo izdan sklep o vpisu v obrtni register, zoper katere je dopustno vložiti pritožbo. Trdijo, da za takšno neenako obravnavanje ni razumnega razloga, zato naj bi bil izpodbijani 14. člen ObrZ-D v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Menijo, da zakonodajalec OZS ne bi naložil nerazumnega bremena, če bi ji naložil izdajo sklepov o vpisu. Pobudnice trdijo, da 5. člen v zvezi z 2. in 3. členom ObrZ zaradi nedoločnosti Vladi ne dajejo jasnega in nedvoumnega okvira za podzakonsko urejanje. Ker so omenjene določbe v neskladju z Ustavo, je po mnenju pobudnic v neskladju z Ustavo tudi izpodbijana Uredba. Uredba naj bi bila v neskladju s tretjim odstavkom 15. člena, 35. členom ter drugim odstavkom 120. člena Ustave.

V dopolnitvi pobude pobudnice navajajo, da javnopravna subjektiviteta korporativne pravne osebe in izvajanje javnih pooblastil sama po sebi ne narekujejo obveznega članstva. Pobudnice ocenjujejo, da gre za kršitev načela pravne enakosti, saj naj test sorazmernosti ne bi izkazal nobenih stvarnih razlogov, da je zakonodajalec povsem različno normativno uredil položaj OZS kot osebe javnega prava z obveznim članstvom in položaj GZS kot osebe zasebnega prava. Trdijo, da gre za neenako urejanje po ObrZ in Zakonu o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06 in 110/09 − v nadaljevanju ZGZ), ki ostro posega v načelo enakosti, zato menijo, da bi izpodbijana ureditev nujno morala prestati test sorazmernosti. Pravijo, da GZS povsem arbitrarno postavlja v neenakopraven položaj, čeprav naj bi izvajala enake naloge in čeprav naj bi v okviru svojega delovanja zasledovala enake cilje. Menijo, da argument, da je obvezno članstvo v OZS določeno zaradi zagotavljanja njene reprezentativnosti, ni prepričljiv, ker je reprezentativnost mogoče zagotoviti tudi s prostovoljnim članstvom.

3.Prva pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s tem, da je na podlagi odločbe pristojnega ministra reprezentativna zbornica. Navaja, da na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZGZ sodeluje pri oblikovanju gospodarskega sistema in ekonomske politike, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZGZ pa zastopa interese svojih članov pred državnimi organi. Trdi, da je reprezentativnost, ki naj bi bila del pravnega položaja GZS, odvisna od števila članov, saj to število neposredno vpliva na dejansko in posledično formalno moč, ki jo ima. Zatrjuje, da izpodbijane določbe ObrZ na z Ustavo neskladen način posegajo v članstvo GZS in s tem vplivajo na njen pravni položaj kot reprezentativne zbornice, s tem ko v nasprotju z načelom jasnosti in določnosti ter na podlagi zakonske domneve določajo obvezno članstvo v OZS. Ostale pobudnice, ki so gospodarske družbe, svoj pravni interes utemeljujejo s tem, da so članice GZS in da so zaradi nejasnosti izpodbijanih določb ObrZ in na podlagi izpodbijane prehodne določbe ObrZ-D neposredno vpisane v obrtni register, in so s tem istočasno postale obvezne članice OZS. Zatrjujejo, da izpodbijane določbe neposredno posegajo v njihov pravni položaj, saj so postale članice OZS po uradni dolžnosti in brez odločbe, zoper katero bi lahko vložile pravno sredstvo. Pobudnici družba Modema in Gradis Celje trdita, da sta prisiljeni biti članici OZS, ker je vpis v obrtni register pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja, ki pa je pogoj za kandidiranje v postopkih javnih naročil. Pobudnice predlagajo razpis javne obravnave.

4.Pobudi se je pridružilo še večje število pobudnic, ki so vse gospodarske družbe, obvezne članice OZS.

5.Državni zbor Republike Slovenije na pobudo in dopolnitev pobude ni odgovoril. Mnenje o pobudi glede izpodbijanih zakonskih določb in odgovor o pobudi glede izpodbijanega podzakonskega akta pa je podala Vlada Republike Slovenije. Poudarja, da GZS nima pravnega interesa za vložitev pobude, saj GZS svoj pravni interes ne more utemeljiti z dejstvom, da obvezno članstvo v OZS vpliva na število članov GZS ter da sta s tem zmanjšani njena moč in vpliv ter ogrožena njena reprezentativnost. Meni, da gre zgolj za njen ekonomski interes. Ne strinja se z zatrjevanjem pobudnic, da sta prvi in drugi odstavek 5. člena ObrZ, ki opredeljujeta značilnosti obrtne dejavnosti, po katerih naj bi se ločile od drugih pridobitnih dejavnosti, premalo določna ter da se iz zakona ne da določiti, katera dejavnost je obrtna in katera ni. Trdi, da so pojmi, ki jih pobudnice štejejo za nedoločne, že toliko uveljavljeni, da jih ni treba razlagati. Po mnenju Vlade tudi tretji odstavek 5. člena ObrZ natančno opredeljuje obrti podobne dejavnosti. Strinja se, da morajo biti zakonske norme jasne in določne, kar je z določbami ObrZ zagotovljeno, saj se iz določb da ugotoviti, katere so obrtne dejavnosti in katere obrti podobne dejavnosti, in tako določiti krog zavezancev, ki jim je naloženo obvezno članstvo. Meni, da 2., 3. in 5. člen ObrZ niso v neskladju s 3. in 87. členom Ustave. Meni, da izpodbijani prvi odstavek 6. člena ObrZ ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker potrebujejo obrtno dovoljenje tako velike kot majhne gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Zakonodajalec bi sicer lahko različno uredil položaj velikih družb na eni strani ter majhnih družb in podjetnikov posameznikov na drugi strani, vendar k temu na podlagi navedene določbe Ustave ni zavezan. Vlada meni, da pobudnice niso zadostno obrazložile neskladnost 31. člena ObrZ s 35. členom Ustave. Pravi, da je Ustavno sodišče presojo 31. člena ObrZ že opravilo v odločbi št. U-I-90/99. Glede izpodbijanega 14. člena ObrZ-D navaja, da je bilo treba glede na delitev obrtnih dejavnosti razmisliti o prehodni ureditvi subjektov, ki opravljajo obrtno dejavnost, za katero ustrezna poklicna usposobljenost in posledično obrtno dovoljenje ni več potrebno. Glede izpodbijanega 14. člena ObrZ pojasni, da se je v obrtnem registru le uskladilo stanje glede teh dejavnosti za subjekte, ki so že bili vpisani v obrtni register. Glede izpodbijane Uredbe Vlada meni, da ni v neskladju z Ustavo, saj je sprejeta na zakoniti podlagi, ki jo daje ObrZ, ki določa vse bistveno, in da je njena vsebina v okviru zakonskega pooblastila.

6.Ustavno sodišče je v postopku preizkusa pobude pridobilo določena pojasnila in listine od OZS. Iz pojasnila izhaja, da je bilo treba na podlagi 14. člena ObrZ-D podatke v obrtnem registru le uskladiti, noben subjekt pa zaradi izpodbijane določbe ni bil vpisan v obrtni register. OZS je opozorila na to, da nobena od pobudnic ne opravlja dejavnosti po šestem in sedmem odstavku 5. člena ObrZ. Priložila je tabelo, iz katere je razvidno, katere pobudnice so pred novelo opravljale obrtno dejavnost (in jim je bilo izdano obrtno dovoljenje), katere so opravljale obrti podobne dejavnosti in kdaj jim je bil izdan sklep o vpisu v obrtni register, in katere pobudnice po ObrZ-D opravljajo obrtno dejavnost, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, katere opravljajo obrtno dejavnost, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, ter katere pobudnice opravljajo obrti podobne dejavnosti. Za vse pobudnice, ki so gospodarske družbe, pa je predložila bodisi obrtno dovoljenje bodisi sklep o vpisu v obrtni register.

7.Mnenje in odgovor Vlade ter pojasnila OZS so bili poslani pobudnicam, ki nanj niso odgovorile.

B. − I.

8.Predlog pobudnic za razpis javne obravnave Ustavno sodišče ni sprejelo, ker je dejansko stanje, ki je podlaga za preizkus ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb, dovolj pojasnjeno in dodatno pojasnjevanje udeležencev ni potrebno.

B. − II.

9.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

10.Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v pravni položaj, in zato za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Pobudnica GZS tudi z zatrjevanjem, da sta zaradi obveznega članstva v OZS zmanjšana njena moč in vpliv, ne izkaže, da izpodbijane določbe posegajo v pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj. Prav tako GZS svoj pravni interes ne izkaže z zatrjevanjem, da je zaradi obveznega članstva v OZS ogrožena njena reprezentativnost. Kot izhaja iz odločbe pristojnega ministra, ki jo je priložila pobudi, je GZS že priznan status reprezentativne gospodarske zbornice. Tudi sicer obvezno članstvo v OZS ne more vplivati na reprezentativnost gospodarskih zbornic, kot je določena v 4. členu ZGZ, saj dejstvo, da je gospodarski subjekt obvezni član OZS, ni ovira, da ne bi bil hkrati član gospodarske zbornice in da se njegov delež ne bi upošteval pri reprezentativnosti gospodarske zbornice, katere član je.[1] Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo GZS zavrglo (3. točka izreka).

B. − III.

11.Ustavno sodišče je pri vpogledu v evidenco Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ugotovilo, da je bil nad pobudnico družbo Modema, d. o. o., dne 8. 5. 2009 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 341/2009 z dne 8. 5. 2009 začet stečajni postopek, medtem ko je bil nad pobudnico družbo Gradis Celje, d. d., začet stečajni postopek s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. 398/2010 z dne 29. 3. 2010. Za navedeni pobudnici so tako nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, med katerimi je tudi prenehanje pooblastila pooblaščencu na podlagi drugega odstavka 101. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP).

12.Na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUstS se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Tako je Ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP pozvalo stečajna upravitelja obeh navedenih pobudnic, naj prevzameta postopek s pobudo.

13.Stečajna upravitelja na poziv nista odgovorila. Zato je Ustavno sodišče postopek v tem delu ustavilo (4. točka izreka).

B.− IV.

14.Kot je bilo že povedano, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

15.Pobudnice, ki so gospodarske družbe, zatrjujejo, da so obvezne članice OZS. Pobudi so priloženi izpiski iz obrtnega registra za nekatere pobudnice, iz katerih to tudi izhaja. Ustavno sodišče je vpogledalo v obrtni register,[2] ki ga vodi OZS, iz katerega izhaja, da so vse ostale pobudnice (ki so gospodarske družbe) obvezne članice OZS. Glede na to imajo pravni interes za izpodbijanje 31. člena ObrZ, saj Ustavno sodišče ocenjuje, da navedena določba učinkuje neposredno, ker že sam zakon določa obvezno združevanje ter s tem obvezno članstvo v OZS in v območne obrtno podjetniške zbornice za vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt. Pobudnice pa nimajo pravnega interesa za izpodbijanje prvega odstavka 6. člena ObrZ in 31. člena ObrZ (v delu), v katerem zatrjujejo, da sta navedeni določbi v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave in da 31. člen ObrZ posega v pravico do splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), ker velja enaka ureditev (to je, da morajo pridobiti obrtno dovoljenje in da so obvezni člani zbornice), četudi obrtno dejavnost opravlja velika gospodarska družba, saj pobudnice ne zatrjujejo, da bi bile velike gospodarske družbe.[3]

Prav tako ostale pobudnice nimajo pravnega interesa za izpodbijanje prvega odstavka 6. člena ObrZ, saj že same v pobudi navajajo, da sta le družbi Modema in Gradis Celje "prisiljeni" pridobiti obrtno dovoljenje, ker je to dovoljenje pogoj za kandidiranje v postopkih javnih naročil.

16.Ker 14. člen ObrZ-D nalaga OZS, da po uradni dolžnosti v roku štirih mesecev od uveljavitve ObrZ-D z njim uskladi stanje v obrtnem registru, in ker ostale pobudnice zatrjujejo, da so bile na podlagi prehodne določbe 14. člena ObrZ-D vpisane v obrtni register, ne da bi jim bili izdani sklepi o vpisu v obrtni register, jim je bilo treba priznati pravni interes tudi za izpodbijanje te določbe. Šele, če bi se izkazalo, da očitek pobudnic, da so bile vpisane v obrtni register na podlagi 14. člena ObrZ-D, ne da bi jim bili izdani sklepi o vpisu v obrtni register, ni utemeljen, in da so jim bili sklepi o vpisu v obrtni register izdani, pa se je treba opredeliti do vprašanja, ali imajo pobudnice pravni interes za izpodbijanje prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 5. člena ObrZ. Pobudnice sicer zatrjujejo, da izpodbijajo prvi in drugi odstavek 5. člena v zvezi z 2. členom ObrZ ter tretji in četrti odstavek 5. člena v zvezi s 3. členom ObrZ, vendar iz vsebine pobude izhaja, da dejansko izpodbijajo le navedene določbe 5. člena ObrZ, zato se je Ustavno sodišče v preizkusu te pobude omejilo na omenjene odstavke 5. člena ObrZ.

17.Pobudnice, ki so vse gospodarske družbe, pa nimajo pravnega interesa za izpodbijanje šestega in sedmega odstavka 5. člena ObrZ, ker nobena od njih ne opravlja gostinske ali prevozniške dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik.

18.Ker preostale pobudnice, ki so gospodarske družbe, za oceno ustavnosti šestega in sedmega odstavka 5. člena ObrZ in prvega odstavka 6. člena ObrZ ne izkazujejo pravnega interesa, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

B. − V.

19.Ustavno sodišče je že večkrat presojalo, ali zakonsko predpisano obvezno članstvo v določeni obliki združevanja pomeni poseganje v svobodo združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave (odločba št. U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003, Uradni list RS, št. 33/03, in OdlUS XII, 19, odločba št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998, Uradni list RS, št. 49/98, in OdlUS VII,124, odločba št. U-I-305/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 23/97, in OdlUS VI, 44, odločba št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Uradni list RS, št. 42/94, in OdlUS III, 62, ter sklep št. U-I-48/92 z dne 11. 2. 1993, Uradni list RS, št. 12/93, in OdlUS II, 15). Sprejelo je stališče, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Presojalo je tudi že izpodbijano določbo, in sicer v odločbi št. U-I-90/99, in na podlagi navedenih stališč odločilo, da obvezno članstvo v Obrtni zbornici (sedaj OZS) ne posega v pravico oseb, da se svobodno združujejo, in da ni v neskladju s splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Pobudnice v utemeljitev zatrjevanega neskladja z Ustavo ne navajajo razlogov, ki jih Ustavno sodišče še ne bi presojalo, zato je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 31. člena ObrZ v tem delu očitno neutemeljena.

20.Pobudnice očitajo 31. členu ObrZ tudi neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker je članstvo v gospodarskih zbornicah po ZGZ prostovoljno, medtem ko je članstvo v OZS obvezno. S tem istim vprašanjem se je Ustavno sodišče že ukvarjalo v pobudi št. U-I-81/08. Kot je razvidno iz sklepa št. U-I-81/08 z dne 17. 9. 2009 je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da iz Ustave ne izhaja, kakšne morajo biti zbornice niti kakšno mora biti članstvo v zbornicah. Ker načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ni mogoče pojmovati kot enostavne splošne enakosti vseh, zakonodajalec različne položaje lahko ureja različno. OZS je ustanovljena z zakonom (31. člen ObrZ) kot oseba javnega prava (33. člen ObrZ), ima javna pooblastila (34. člen ObrZ) in je javnopravno združenje, ki je ustanovljeno predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu.[4] Gospodarske zbornice po ZGZ pa so prostovoljna združenja, ki nastajajo po volji svojih ustanoviteljev ter v katere včlanjevanje je ob upoštevanju zakonskih in statutarnih pogojev popolnoma svobodno, ZGZ pa gospodarske zbornice izrecno opredeljuje kot pravne osebe zasebnega prava (prvi odstavek 3. člena ZGZ).[5] Z uresničevanjem nalog OZS iz prvega odstavka 34. člena ObrZ se uresničuje zakonodajalčev cilj o skladnem in trajnem razvoju obrti v javnem interesu.[6] Cilj gospodarskih zbornic je spodbujanje gospodarskih dejavnosti njenih članov in uresničevanje njihovih drugih skupnih interesov, opredeljenih v statutu (prvi odstavek 6. člena ZGZ); torej je njihov cilj uresničevanje (zasebnih) interesov njenih članov. Vse to kaže, da gre za različne položaje, ki so lahko različno pravno urejeni. Glede na to, da je pravni položaj OZS in gospodarskih zbornic, ki so ustanovljene po ZGZ, različen, je zakonodajalec lahko članstvo uredil drugače, zato je očitek pobudnic o neskladju izpodbijanega 31. člena ObrZ z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) očitno neutemeljen.

21.Neutemeljen je očitek, da bi Ustavno sodišče moralo opraviti presojo izpodbijane določbe na podlagi strogega testa sorazmernosti. Dopustnost posega v pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se presoja po tako imenovanem testu arbitrarnosti.[7] Do potrebe po uporabi testa arbitrarnosti pride le v primeru posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave. V navedeni zadevi pa glede na ugotovitev, da gre za različna pravna položaja, ne gre za poseg v navedeno pravico.

22.Pobudnice izpodbijajo 14. člen ObrZ-D, ki določa, da mora OZS po uradni dolžnosti v roku 4 mesecev od uveljavitve tega zakona z njim uskladiti stanje v obrtnem registru. Zatrjujejo, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 35. členom Ustave. Po ureditvi pred uveljavitvijo ObrZ-D je bilo za opravljanje vseh obrtnih dejavnosti potrebno obrtno dovoljenje in vpis v obrtni register. Z ObrZ-D je bilo uvedeno razlikovanje obrtnih dejavnosti glede na to, ali je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, ali ta ni potrebna, pri prvo navedenih obrtnih dejavnostih je potrebno obrtno dovoljenje in vpis v obrtni register, pri drugo navedenih obrtnih dejavnostih pa le vpis v obrtni register. Glede na navedeno in glede na to, da se sama opredelitev obrtnih dejavnosti ni spremenila na podlagi 14. člena ObrZ noben subjekt ni bil na novo vpisan v obrtni register, temveč so le tisti subjekti, ki so pred uveljavitvijo ObrZ-D opravljali obrtno dejavnost, za kar so potrebovali obrtno dovoljenje (in vpis v obrtni register), po uveljavitvi ObrZ-D pa opravljajo obrtno dejavnost, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in torej ne potrebujejo več obrtnega dovoljenja, še vedno pa morajo biti za opravljanje te obrtne dejavnosti vpisani v obrtni register. Nobena od pobudnic tako ni bila na novo vpisana v obrtni register na podlagi izpodbijanega 14. člena ObrZ-D. Res pa je, da se je pri tistih subjektih, ki opravljajo obrtno dejavnost, za katero pa po uveljavitvi ObrZ-D ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, spremenila pravna podlaga vpisa v obrtni register.

23.Dejstvo, da je morala OZS po uradni dolžnosti uskladiti stanje v obrtnem registru glede subjektov, ki so po prejšnji ureditvi (pred ObrZ-D) opravljali obrtno dejavnost, po ureditvi, uveljavljeni z ObrZ-D, pa obrtno dejavnost, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pa ne pomeni, da OZS navedenim subjektom ni izdala sklepov o vpisu v obrtni register v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ObrZ. Glede na to, da je OZS posredovala Ustavnemu sodišču sklepe o vpisu v obrtni register tistih pobudnic, ki opravljajo obrtno dejavnost, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, je neutemeljen očitek pobudnic, da jim sklepi o vpisu v obrtni register niso bili izdani. Tako se izkaže kot neutemeljen očitek o neenaki obravnavi subjektov, glede katerih je OZS morala uskladiti stanje v obrtnem registru, in subjektov, ki se na novo vpisujejo v obrtni register, saj tako prvim kot drugim OZS na podlagi tretjega odstavka 6. člena ObrZ izda sklep o vpisu v obrtni register, zoper katerega je dovoljena pritožba.

24.Pobudnice zatrjujejo, da izpodbijani 14. člen ObrZ-D posega v pravico do splošne svobode ravnanja iz 35. člena Ustave, vendar te trditve ne obrazložijo na jasen in razumljiv način, zato Ustavno sodišče tega očitka ni moglo preizkusiti.

25.Ker je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 31. člena ObrZ in 14. člena ObrZ-D očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

B. − VI.

26.Izkazalo se je, da je očitek pobudnic, da so bile vpisane v obrtni register na podlagi 14. člena ObrZ-D, ne da bi jim bili izdani sklepi o vpisu v obrtni register, neutemeljen. Zato se zastavlja vprašanje, ali pobudnice izkazujejo pravni interes za izpodbijanje prvega in drugega odstavka 5. člena ObrZ (ki opredeljujeta obrtne dejavnosti), tretjega in petega odstavka 5. člena ObrZ (ki opredeljujeta obrti podobne dejavnosti) ter Uredbe, s katero je Vlada določila obrtne in obrti podobne dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07). Kot je bilo že povedano se pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register, pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in obrti podobne dejavnosti pa z vpisom v obrtni register. V prvem primeru izda OZS odločbo (obrtno dovoljenje), v drugem primeru pa sklep o vpisu v obrtni register; v obeh primerih pa je dovoljena pritožba (tretji odstavek 6. člena in četrti odstavek 14. člena ObrZ).

27.Navedene izpodbijane določbe torej ne učinkujejo neposredno. V primerih, ko predpisi ne učinkujejo neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnice ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa za oceno ustavnosti prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 5. člena ObrZ ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

28.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, druge alineje četrtega odstavka 25. člena ter drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič − Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik

[1]Po tretjem odstavku 4. člena ZGZ se delež člana, ko gre za ugotavljanje reprezentativnosti, lahko šteje le enkrat. Vendar se navedena določba nanaša le na članstvo v več gospodarskih zbornicah, ustanovljenih v skladu z ZGZ. OZS pa ni gospodarska zbornica v smislu 2. člena ZGZ.

[2]Obrtni register je dosegljiv na spletnih straneh OZS <http://www.ozs.si/register.asp>.

[3]Trditev, da gre za veliko gospodarsko družbo, je bila podana le glede ene od pobudnic, glede katere pa je Ustavno sodišče postopek, kot izhaja iz 4. točke izreka, ustavilo.

[4]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-90/99, točka 17.

[5]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-155/07 z dne 9. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09), točka 13.

[6]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-90/99, točka 21.

[7]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02, in OdlUS XI, 211), točka 47. Več o testu arbitrarnosti in testu sorazmernosti odločba Ustavnega sodišča št. U-I-296/96 z dne 19. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 42/98, in OdlUS VII, 53), točka 22.