Jedro

Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da neplačan del takse za tožbo znaša 20.914,00 SIT. R.U je kot družbenik izbrisane družbe M. d.o.o. dolžan odmerjeno takso v višini 20.914,00 SIT plačati v roku 15-tih dni od prejema sklepa na račun sodnih taks v Republiki Sloveniji.

Zoper ta sklep se je pritožil toženec in v pritožbi navaja, da zakon o sodnih taksah nikjer ne določa, da v primeru izbrisa pravne osebe kot taksnega zavezanca v celoti prevzamejo plačilo taksne obveznosti družbeniki. V čl. 30 Zakona o sodnih taksah - ZST, ki se nanaša na pravno osebo kot taksnega zavezanca o čem takem ni govora. Sicer pa je čudno, da sodišče ni takoj postopalo po 30. čl. ZST ter takso izterjalo po določbah tega člena od pravne osebe. Ta je bila namreč izbrisana šele s 23.12.2005, in bi sodišče lahko v skoraj tri mesečnem roku prišlo do poplačila takse. Pa tudi pri odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe ne gre za univerzalno pravno nasledstvo, o čemer sta si pravna teorija in praksa enotni. Ker torej ZST nikjer ne določa prevzema plačila taksne obveznosti s strani družbenikov, toženec kot družbenik izbrisane pravne osebe, ki je vložila zoper njega tožbo, ni dolžan plačati takse že iz tega razloga. Takse pa ne more plačati tudi zato, ker se v primeru sprožitve postopka po tožbi ne more šteti za aktivnega družbenika ampak za pasivnega. Tožba ne le, da ni mu ni bila vročena, ampak za njeno vložitev sploh ni vedel, ničesar o njej ni bil seznanjen, zdaj pa bi plačeval še sodno takso za tožbo. V dopolnitvi pritožbe pa navaja, da tudi 1.odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah - ZGD ne vsebuje določbe glede pravnega nasledstva družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku. Sodišče namreč terja plačilo takse od toženca kot pravnega naslednika tožeče stranke. Takso je dolžna plačati stranka, ki sproži z vlogo postopek pri sodišču. Taksni zavezanec je torej tisti, ki predlaga uvedbo postopka, kot določa 3. čl. ZST. Prav tako mora za odločbo sodišča prve stopnje plačati takso tožnik oz. predlagatelj. Ker tožeče stranke ni več, ni mogoče zaključiti, da je toženec zaradi izjave, s katero je prevzel obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe tudi pravni naslednik izbrisane družbe tožnice, ki je zavezanec za plačilo takse za tožbo. Ker torej ni podano niti materialno in tudi ne procesno pravno nasledstvo toženca, niti na podlagi njegove izjave, niti na podlagi določbi ZGD in ZST, toženec ni zavezanec za plačilo sodne takse za tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila družba M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra 23.12.2005 na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Po izrecni določbi 1. odst. 394. čl. ZGD lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo sodišču izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vse razmerja z delavci in da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Bistvena je torej izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe. Med družbeniki kot prevzemniki in upniki obstaja obveznost, ki je do tedaj obstajale med upniki in družbo. Res je torej, da je zavezanec za plačilo takse bila družba M. d.o.o., ki pa je bila izbrisana iz sodnega registra dne 21.12.2005. Obveznosti družbe, med katerimi je tudi plačilo sodne takse, pa so po citirani izjavi prevzeli družbeniki, kajti za to izjavo so družbeniki prevzeli dolg družbe, oz. osebno nastopijo namesto družbe. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).