Jedro

Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.

Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper S. O., da je kot odgovorna oseba pravne osebe opustil dolžno nadzorstvo s tem, da je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah kot pod tč. 1, voznik K. K. vozil tovorno vozilo znamke Man

18.413 FLS, reg. št. KK 1... s pripetim polpriklopnim vozilom znamke Goldhofer STZ-L3-28/80, reg. št. KK 2... v imenu, račun, korist in sredstvi kršiteljice po avtocesti št. 2 iz smeri Trebnjega proti Obrežju. Na počivališču Starine v km. 3, odsek 0025 je bil voznik ustavljen in kontroliran.

Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je voznik cestnega prometa opravljal prevoz brez dovoljenja, izdanega s strani pristojnega organa, saj je na polpriklopnem vozilu prevažal delovni stroj znamke Komatsu PC230NHD z nameščenimi kleščami za vlaganje oziroma škarpiranje kamna in pnevmatsko kladivo, ki je bilo naloženo na dnu prikolice za zadnjim delom.

Iz prometnega dovoljenja tovornega vozila je bilo razvidno, da največja dovoljena masa vozila, ki ga je predpisal proizvajalec in je vpisana v prometno dovoljenje, znaša 7.000 kg. Ravno tako je bilo iz prometnega dovoljenja polpriklopnega vozila razvidno, da največja dovoljena masa vozila, ki ga je predpisal proizvajalec in je vpisana v prometno dovoljenje, znaša 40.000. Skupna masa skupine vozil je tako po podatkih razvidnih iz prometnih dovoljenj znašala 47.000 kg.

Iz deklaracijske tablice delovnega stroja znamke Komatsu, ki jo je izdal proizvajalec in je nameščena na delavnem stroju, je razvidno, da masa omenjenega delovnega delovnega stroja znaša 25.270 kg. Iz prometnega dovoljenja tovornega vozila je razvidno, da masa vozila znaša 7.000 kg, masa polprikopnega vozila pa 13.200 kg. Skupna masa skupine vozil z naloženim delovnim strojem brez pripadajočih priključkov je po podatkih, navedenih iz prometnih dovoljenj in deklaracijski tablici delovnega stroja, znašala 45.470 kg, s čimer naj bi odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil skladno z določili 15. člena ZP-1 in naj bil kršila določila prvega odstavka 32. člena ZCes-1 in storila prekršek po 19. odstavku 32. člena istega zakona, ustavi.

II. Stroški postopka v delu, ki se nanašajo na odgovorno osebo S. O., bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Postaja prometne policije Novo mesto (v nadaljevanju prekrškovni organ) je pravni osebi O. d. o. o., in njeni odgovorni osebi S. O. izdal odločbo o prekršku št. 555006436340-2 z dne 15. 12. 2011 zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 32. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in pravni osebi izrekel globo v višini 3.000 EUR in odgovorni osebi pravne osebe globo v višini 1.000 EUR. Zoper odločbo o prekršku sta storilca vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Novem mestu s sodbo ZSV 19/2012 z dne 28. 8. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo in storilcema v plačilo naložilo sodno takso.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in predlagala naj Vrhovno sodišče odločbo o prekršku spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi. Navaja, da prekrškovni organ pravni osebi očita, da je v cestnem prometu imela lastno tovorno vozilo s pripetim polpriklopnim vozilom, ki ga je po nalogu odgovorne osebe v imenu, na račun in v korist pravne osebe vozil voznik, ki je bil ustavljen in kontroliran. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da prevoz opravlja brez dovoljenja za izredni prevoz, ki bi ga glede na skupno maso skupine vozil moral imeti. Odgovorni osebi pravne osebe pa je prekrškovni organ očital, da je opustila dolžno nadzorstvo. Vrhovna državna tožilka opozarja, da v izreku prekrškovne odločbe ni konkretiziran dejanski stan prekrška, ker ni navedeno, s čim sta pravna in odgovorna oseba opustili dolžno nadzorstvo, zato ni razvidno, s katerim konkretnim ravnanjem ali z opustitvijo ravnanja naj bi izpolnili znake prekrška.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcema in odvetniku D. M., ki se z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti strinja.

B.

4. Iz pravnomočne odločbe izhaja, da je pravna oseba dne 26. 10. 2011 v cestnem prometu imela tovorno vozilo, katerega je po nalogu odgovorne osebe v imenu, račun, korist in s sredstvi pravne osebe vozil K. K. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je voznik v cestnem prometu prevažal delovni stroj, skupna masa skupine vozil z naloženim delovnim strojem je po ugotovitvah prekrškovnega organa znašala 45.470 kg, s čimer je opravljal izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz izdanega s strani pristojnega organa. Prekrškovni organ skupne mase skupine vozil ni ugotovil s tehtanjem, temveč je podatke o masi tovornega vozila, polpriklopnega vozila in delovnega stroja ugotovil iz podatkov zabeleženih v prometnem dovoljenju in deklaracijski tablici delovnega stroja. Na ta način je ugotovil, da masa tovornega vozila znaša 7.000 kg, masa polpriklopnega vozila znaša 13.200 kg, masa delovnega stroja pa 25.270 kg, skupna masa skupine vozil z naloženim delovnim strojem je tako znašala 45.470 kg. Največja dovoljena masa skupine vozil z dvoosnim motornim vozilom in s triosnim polpriklopnim vozilom pa znaša 40.000 kg. Izredni prevoz je prevoz po javni cesti z vozilom ali skupino vozil, ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, dimenzijo ali osne obremenitve. Prekrškovni organ je zaključil, da je voznik opravljal izredni prevoz brez dovoljenja za izredni prevoz in pravno ter odgovorno osebo kaznoval po določbi devetnajstega odstavka 32. člena ZCes-1. 5. Z novelo ZP-1G, ki se je začela uporabljati 13. 3. 2011, je odgovornost pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovornih oseb navedenih subjektov samostojno in brez napotitve na Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja urejena v ZP-1. Prvi pogoj, ki mora biti izpolnjen, da omenjene osebe lahko odgovarjajo za prekršek, je izrecna določitev možnosti kaznovanja v predpisu, ki določa prekršek (13. člen ZP-1). Če je neposredni oziroma dejanski storilec prekrška znan in odgovoren, je odgovornost pravne osebe urejena v prvem odstavku 14. člena ZP-1. Pravna oseba je odgovorna za prekršek, pod pogojem, da je ta storjen pri opravljanju njene dejavnosti, v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če je storilec prekrška znan, za prekršek torej praviloma odgovarja neposredni storilec (ki bo glede na določbo prvega odstavka 15. člena ZP-1 praviloma neposredni storilec prekrška) in pod navedenimi pogoji pravna oseba. Opustitev dolžnega nadzorstva je po noveli ZP-1G kot temelj odgovornosti pravne osebe za prekršek določena le, če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren (drugi odstavek 14. člena ZP-1). Odgovornost odgovorne osebe je urejena v 15. a členu ZP-1, na podlagi katerega je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnik posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Na tej podlagi pa je za odgovorno osebo pravne osebe še vedno potrebno ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba (praviloma vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe) dolžan nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati za preprečitev konkretnega prekrška, je opustila, hkrati pa bi bilo treba podrobno in prepričljivo argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.(1)

6. Glede na zakonsko ureditev, ki je že veljala v času storitve očitanega prekrška, gre pritrditi vrhovni državni tožilki v delu, kjer navaja, da opustitev dolžnega nadzorstva odgovorne osebe pravne osebe ni konkretizirana, ne pa tudi v delu, kjer navaja, da opustitev dolžnosti pravne osebe ni konkretizirana. Za odgovornost pravne osebe za prekršek v obravnavanem primeru, kjer je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitani prekršek voznik K. K. storil s tovornim vozilom Man reg. št. KK 2... in pripetim polpriklopnim vozilom Goldhofer reg. št. KK 2..., v lasti pravne osebe O., d. o. o., ki ga je vozil po nalogu odgovorne osebe, torej s sredstvi navedene pravne osebe in pri opravljanju njene dejavnosti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na določbo prvega odstavka 14. člena ZP-1 odgovornost pravne osebe konkretizirana, konkretizacija odgovornosti odgovorne osebe S. O. pa glede na določbo prvega odstavka 15. člena ZP-1 ne zadosti zakonskim kriterijem. Iz izreka odločbe, niti iz njene obrazložitve ne izhaja, katera dolžnostna ravnanja, s katerimi bi bilo mogoče očitani prekršek preprečiti, je odgovorna oseba S. O. opustila. Iz opisa dejanja v obravnavanem primeru izhaja le, da je odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo in dopustila, da je voznik v cestnem prometu izredni prevoz opravljal brez dovoljenja.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče delno ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek zoper odgovorno osebo pravne osebe S. O. zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 32. člena ZCes-1, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

9.

Ker je bil postopek zoper odgovorno osebo S. O. ustavljen, stroški postopka v tem delu bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).

Op. št. (1): Več o tem glej: Lilijana Selinšek, Opustitev dolžnega nadzorstva v prekrškovnem pravu, Pravna praksa št. 28 z dne 18. 7. 2013.