Jedro

Sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, je možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To pomeni, da bi morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Velenje, je z odločbo št. 02112-203/2009-22 z dne 11. 11. 2013 odločila, da se v katastrski občini ..., kot urejen evidentiran del meje parc. št. 856/1 s sosednjimi parcelami 799/1, 799/2 in 799/3 (1. točka izreka); da je grafični prikaz urejenega dela meje z označenimi zemljiškoknjižnimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga tega akta, v katerem je urejeni del meje označen poudarjeno (2. točka izreka) in da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je geodetsko podjetje A., B.B. s.p., vložilo zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 856/1 s sosednjimi parcelami 799/1, 799/2 in 799/3 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, izdelan na podlagi določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali odvetnica C.C., pooblaščenka D.D. in E.E. (parc. št. 799/2), F.F. (parc. št. 799/3), G.G. in H.H. (parc. št. 799/1) in Mestna občina I. (parc. št. 856/1). Dne 2. 4. 2009 je bila izvedena mejna obravnava, na kateri se je pisal zapisnik št. 22/2009. D.D. in E.E. zapisnika nista podpisala. D.D. je 7. 4. 2009 v pisarni geodetskega podjetja pokazala svojo mejo.

3. Skladno s 37. členom ZEN je bila razpisana ustna obravnava, na katero so bile vabljene vse stranke. Ustna obravnava se je izvajala 15. 7. 2009 (zapisnik št. 02112-203/2009-2) in 27. 10. 2009 (02112-203/2009-13). Tudi po izvedeni ustni obravnavi je meja ostala sporna, zato je bil na podlagi 39. člen ZEN odvetnici C.C. poslan poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje. Ker 26. 11. 2009 priloženo potrdilo o sprožitvi sodnega postopka ni imelo žiga, je Geodetska uprava opravila poizvedbo na Okrajnem sodišču v Velenju, ki je potrdilo, da je predlog na sodišču evidentiran pod opr. št. N 26/2009. Na podlagi tega podatka, se je ob uporabi petega odstavka 39. člena ZEN izdal sklep o prekinitvi postopka ureditve meje.

4. Dne 4. 11. 2013 je Geodetski upravi stranka G.G. sporočila, da je Okrajno sodišče v Velenju ustavilo postopek sodne ureditve meje, prvostopenjski organ pa si je 8. 11. 2013 pridobil tudi pravnomočni sklep, iz katerega je razvidno, da sta D.D. in E.E. umaknila predlog za sodno ureditev meje in ker nasprotni udeleženci po pozivu sodišča postopka ureditve meje niso nadaljevali, je sodišče postopek ustavilo. Skladno s šestim odstavkom 39. člena ZEN je prvostopenjski organ nadaljeval prekinjeni postopek ureditve meje tako, da v zemljiškem katastru kot urejeno evidentira predlagano mejo.

5. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je z odločbo št. 3532-248/2013-2-06421129 z dne 14. 5. 2014 pritožbo zavrnil ter odgovoril tudi na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na točko 2257, glede katere se pritožnika ne strinjata in ki naj bi se navezovala na cestni parček 799/10, za katero mejo pa teče pred Okrajnim sodišče v Velenju spor N 10/2006 ter da se sporna evidentirana meja navezuje tudi na mejo med zemljišči parc. št. 700/3, parc. št. 799/1 in parc. št. 856/1, ki je v obravnavi pred Upravnim sodiščem RS. Drugostopenjski organ je pritožnikoma pojasnil, da ti postopki niso povezani s predmetnim postopkom. Odgovoril je tudi na pritožbeno navedbo, v kateri pritožnika ugovarjata grafičnemu prikazu. Slednji se namreč ne uporablja neposredno za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra in ni del izreka izpodbijane odločbe, ampak le obvezna priloga odločbe. Prav tako je odgovoril na pritožbeno navedbo, da je obrazložitev prvostopenjskega organa pomanjkljiva in ta ugovor zavrnil. Ugotovil je tudi, da je bila pravilna odločitev prvostopenjskega organa, ki je po pravnomočni ustavitvi postopka sodne ureditve predmetnega dela meja nadaljeval z upravnim postopkom urejenega dela te meje.

6. Tožeča stranka odločitvi prvostopenjskega upravnega organa ugovarja. Navaja, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Velenju prekinjen postopek sodnega urejanja meje med parc. št. 799/1, 799/2 k.o. … in parcelo 799/10 k.o. ..., ki je v lasti Mestne občine I., tako kot parcela 856/1 k.o. … in tudi med parcelo 799/10 in parcelo 797/2 k.o. ..., last J.J. in K.K. Meja, ki se je urejala v tej tožbi ima neposreden vpliv na mejo s parcelo 799/10 k.o. … in ostalimi parcelami, ker se je parcela 856/1 k.o. … v naravi razširila v zemljišča lastnikov, med drugim tudi tožeče stranke in sosednjega zemljišča parc. št. 799/3 k.o. … in še vseh drugih lastnikov zemljišč v smeri proti zahodu, širitev pa se nikoli ni evidentirala v mapnih zarisih.

7. V spornem postopku so bila bistveno kršena pravila ZUP, pa tudi določbe ZEN. Res je, da je bil v zvezi s spornim postopkom vložen predlog pred Okrajnim sodiščem v Velenju, zaradi česar je bil upravni postopek prekinjen, vendar se ni nikoli odločilo, da se bo ta postopek nadaljeval. Tako tožeča stranka ni imela možnosti ugovarjati nadaljevanju postopka.

8. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da izdelani elaborat ne vsebuje vseh predpisanih sestavin elaborata. Ne strinja se, da je bil 35. člen ZEN pravilno uporabljen, in da se predlagana meja ne razlikuje od podatkov zemljiškega katastra. Če bi upravni organ upošteval dejansko širino ceste po parc. št. 856/1, bi upošteval, da parcela s svojim severnim delom teče dejansko po zasebni lastnini, tudi lastnini tožeče stranke, zato do enakega grafičnega prikaza, ki ga tožena stranka šteje kot pravilnega, ne bi moglo priti. Pokazana meja v naravi v resnici močno odstopa od katastrske meje. Na to dejstvo fikcija urejene meje nima vpliva.

9. Že v pritožbi sta tožeči stranki pojasnili, da se točka 2257 navezuje tudi na točko v cestni parceli 799/10, v zvezi s katero teče spor pod opr. št. N 10/2006. Navezovanje ZK točk na ZK točke glede katerih odločba ni pravnomočna ni dopustno in se zato meja ne more šteti za urejeno. Prav tako grafičnega prikaza priloženega odločbi ni mogoče primerjati s priloženim elaboratom, ki ga je izdelala B.B. 2. 4. 2009. Poleg tega se sporna evidentirana meja navezuje tudi na mejo med zemljišči parc. št. 700/3, parc. št. 799/1 in 856/1, ki pa je v obravnavi v upravnem sporu. Tožeča stranka zato, ne glede na dejstvo 39. člena ZEN poudarja, da nadaljevanje postopka ni mogoče zaradi teka drugih postopkov, ki vlivajo na tega. Dolžnost upravnega organa bi bila, da ne glede na vsebino vloge, opozori na neskladnosti, do katerih bo prišlo ob vklapljanju elaborata v geodetsko mrežo in navezovanje na ZK točke. Protispisna je tudi izjava na zapisniku z dne 2. 9. 2009, da so se vse stranke strinjale z mejo. Zapisnik je bil kasneje popravljen, spremenjen in dopisan. Še vedno ni pojasnjeno, ali sta ZK točki 2256 in 2257 identični koordinatam iz IDPOS 219 iz leta 1965, kar posledično pomeni, da je dejansko stanje še vedno nepopolno ugotovljeno in bi ga bilo treba dopolniti.

10. Tožeča stranka sodišču predlaga, da se odločba prvostopenjskega odpravi ter zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

11. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je sporna odločitev prvostopenjskega organa, s katero je bil kot urejen evidentiran del meje parc. št. 856/1 s sosednjimi parcelami 799/1, 799/2 in 799/3. Sporna odločitev je bila sprejeta po ugotovitvi, da je tožeča stranka na Okrajnem sodišču v Velenju v roku 30 dni vložila tožbo zaradi ureditve meje, ki se je vodila pod opravilno številko N 26/2009. Na podlagi te ugotovitve je prvostopenjski organ s sklepom št. 02112-203/2009-19 z dne 11. 12. 2009 prekinil postopek evidentiranja urejenega dela meje.

14. Ker je bil prvostopenjski upravni organ obveščen o ustavitvi postopka sodne ureditve meje N 26/2009, je bila po presoji sodišča njegova odločitev, da prekinjeni postopek nadaljuje, pravilna. Podlago za takšno odločitev predstavlja določba šestega odstavka 39. člena ZEN, ki določa, da če se sodni postopek ureditve meje ustavi, ali če se predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. Ker je po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal skladno z določbo šestega odstavka 39. člena ZEN, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka v primeru nadaljevanja postopka izdati poseben sklep o nadaljevanju postopka. ZUP namreč posebnih procesnih določb, ki bi zahtevale izdajo takšnega sklepa nima in je zato njegovo nadaljevanje postopka brez izdaje posebnega sklepa v skladu z zakonom.

15. Sodišče ugotavlja tudi, da mora geodet na podlagi določb ZEN (šesti odstavek 39. člena ZEN), kot urejene evidentirati le meje, ki se ne razlikujejo od meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je iz zapisnika o mejni obravnavi z dne 2. 4. 2009 razvidno, da je v obravnavani zadevi geodet pokazal potek meje po podatkih zemljiškega katastra in prisotne opozoril tudi na podlago, na kateri se je ugotovila katastrska meja. Opozoril je tudi na stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Prav tako je sestavni del elaborata, skladno z določbo drugega odstavka 29. člena ZEN, tudi skica terenske meritve, iz katere izhaja tako predlagana meja, kot s strani tožeče stranke pokazana meja, torej je bil elaborat skladen z določbo 35. člena ZEN, kar pomeni, da je sprememba predlagane meje, kot je določena v elaboratu, možna le na podlagi sodnega postopka po 39. členu ZEN, na katerega sta bila tožnika napotena in ki se je končal z umikom njune tožbe. To nadalje pomeni, da bi po presoji sodišča morala tožeča stranka vse ugovore, ki jih navajata v tožbi, in ki se nanašajo na sporen potek meje, uveljavljati v sodnem postopku N 26/2009. 16. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na sporno mejo v zvezi s katero poteka spor pred Okrajnim sodiščem v Velenju N 10/2006. Gre namreč za mejo, ki se bo uredila v sodnem postopku. Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na mejo sporno med zemljišči parc. št. 700/3, parc. št. 799/1 in parc. št.856/1, ker se ti postopki ne nanašajo na ureditev dela meje, ki je sporna v tem upravnem sporu, kar je tožeči stranki pravilno obrazložil tudi drugostopenjski organ.

17. Sodišče pa zavrača tudi ugovor, ki se nanaša na obrazložitev prvostopenjske odločbe. Sodišče namreč ugotavlja, da je pomanjkljivosti v obrazložitvi prvostopenjskega organa odpravil drugostopenjski organ, ki je povzel celoten potek postopka in odgovoril tudi na vse pritožbene navedbe.

18. Ker torej izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka umaknila začet sodni postopek in je pred upravnim organom nastopila situacija po šestem odstavku 39. člena ZEN, ter ugotovitvi, da je bila v postopku predlagana meja po podatkih zemljiškega katastra, je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit, zato je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

19. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.