Jedro

Odločitev organa o zavrženju predloga tožnice za obnovo postopka je pravilna. Svojo odločitev je organ sprejel v fazi predhodnega preizkusa tožničinega predloga za obnovo na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP.

Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, ker je 18. 12. 2009 izvedela, da prodajalec kmetijskega zemljišča ni prejel izjave B.B. o sprejemu ponudbe za prodajo spornih kmetijskih zemljišč, zaradi česar se postopek, ki se je vodil na njeno vlogo za odobritev pravnega posla, ne bi končal z zavrnilno odločitvijo. B.B. je izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu poslal, ta pa jo je prejel, saj se med listinami v spisu nahaja kopija povratnice o poslani pošiljki A.A., česar tudi ne more izpodbiti tožničino zatrjevanje o nemožnosti prejema pošiljke s strani prodajalca zaradi njegove bolezni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel predlog tožnice za obnovo postopka, končanega z odločbo prvostopnega organa, št. 330-111/08-24191 z dne 17. 4. 2008, s katero je bila odobritev pravnega posla, sklenjenega na podlagi prodajne pogodbe z dne 22. 2. 2008 med prodajalcem A.A. in kupovalko - tožnico, katere predmet je kmetijsko zemljišče s parc. št. 26, 27, 28 in 29/1, k.o. ..., zavrnjena. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila predlog za obnovo tega postopka po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker prodajalec A.A. izjave B.B. o sprejemu ponudbe tam navedenih zemljišč, ni prejel, kar je tožnica izvedela šele 18. 12. 2009. Organ je ugotovil, da je odobritev pravnega posla, sklenjenega na podlagi prodajne pogodbe z dne 22. 2. 2008 med prodajalcem A.A. in kupovalko - tožnico z odločbo z dne 17. 4. 2008 zavrnil iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), saj prodajalec ni upošteval svojih zakonskih obveznosti do sprejemnika ponudbe B.B. iz prve ponudbe, ampak je pred potekom šestdesetdnevnega roka, ki prodajalca veže na sklenitev pogodbe, sklenil prodajno pogodbo s tožnico, ki je sprejela ponovno objavljeno ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, vloženo 16. 1. 2008. Na izdano odločbo se nista pritožila ne prodajalec in ne kupovalka – tožnica in je odločba postala pravnomočna 8. 5. 2008. Organ je ugotovil, da je A.A. v skladu z ZKZ dne 5. 12. 2007 izročil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 26, 27, 28 in 29/1, k.o. ..., ki je bila objavljena na oglasni deski od 5. 12. 2007 do 5. 1. 2008, ponudbo pa je edini sprejel B.B. Prodajalec s sprejemnikom ni sklenil prodajne pogodbe, ampak je 16. 1. 2008 še enkrat podal ponudbo za prodajo teh zemljišč. To ponudbo je sprejela tožnica ter po tem, ko je prodajalec sklenil z njo prodajno pogodbo, tudi podala vlogo za odobritev pravnega posla. B.B. je tudi vložil vlogo za odobritev pravnega posla, vlogi pa priložil tožbo na ničnost pogodbe z dne 22. 2. 2008 in na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo je vložil pri Okrožnem sodišču zoper prodajalca in kupovalko – tožnico po pogodbi z dne 22. 2. 2008. Brez rešitve predhodnega vprašanja (tj. pravnomočne odločitve o tožbi B.B. na sklenitev prodajne pogodbe) ni mogoče rešiti zadeve, zato je organ prekinil postopek, dokler o tem vprašanju ne bo pravnomočno odločeno. Ne glede pa to, pa o odobritvi pravnega posla med prodajalcem in tožnico ne bi bilo mogoče drugače odločiti, ker o isti upravni zadevi že teče upravni in tudi sodni postopek. Organ je zato predlog za obnovo postopka zavrgel, ker okoliščine, ki jih tožnica navaja, niso verjetno izkazane (267. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da iz potrdila o oddaji pošiljke, ki se nahaja med dokumenti zadeve, izhaja, da je B.B. 4. 1. 2008 s povratnico poslal prodajalcu izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo je ta prejel 7. 1. 2008. Trditev (pri)tožnice zato ne drži. Njeno zatrjevanje, da podpis prodajalca na povratnici ni identičen s podpisom na pogodbi, ne more biti dokaz o odsotnosti prejema pošiljke. Naknadno priložena sodba Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 835/2010 z dne 15. 4. 2010, pa tudi ne more vplivati na odločitev o zadevi.

Tožnica je v tožbi navedla, da je ugotovitev organa, da okoliščine, ki jih je tožnica navedla v utemeljitev predloga, niso verjetno izkazane, zmotna. Napačno je tudi stališče, da zatrjevane okoliščine ne bi pripeljale do drugačne odločitve. A.A. očitno svojih zakonskih obveznosti do B.B. ni upošteval zato, ker njegove ponudbe sploh ni prejel. S tem je bila tožnica seznanjena šele 18. 12. 2009 in predlagala v dokaz svojih trditev dokaze, med drugim, da B.B. izkaže, da je prodajalec prejel njegovo ponudbo. Na predloženi povratnici ni podpisa prodajalca, kar je očitno že na prvi pogled glede na podpis na pogodbi z dne 22. 2. 2008. Očitno je povratnico in pošiljko prevzel nekdo drug. Ker ponudbe ni sprejel, pogodba ni bila sklenjena, zaradi česar je prodajalec lahko veljavno sklenil pogodbo s tožnico. Tožnica ima vso pravico dokazovati, da prodajalec izjave o sprejemu ni prejel, ker ima za to izkazan pravni interes. Vse njene dokazne predloge (zaslišanje tožnice, A.A., C.C., postavitev izvedenca grafološke stroke, idr.) sta oba organa ignorirala. Izjava o sprejemu mora biti dejansko vročena ponudniku, sicer pravni posel ni sklenjen. Tožnica je naknadno izvedela, da prodajalec izjave ni mogel prevzeti, ker je bil takrat hudo bolan in na zdravljenju. Poudarila je še, da za predhodno objavo ponudbe ni vedela in se je v dobri veri in pošteno prijavila na ponudbo ter jo sprejela. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, sklep prvostopnega organa odpravi ter ga vrne organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

Prizadeta stranka B.B. na tožbo v danem roku ni odgovoril. Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev organa o zavrženju predloga tožnice za obnovo postopka, ki se je končal z odločbo organa, št. 330-111/08-24191 z dne 17. 4. 2008, pravilna. Svojo odločitev je organ sprejel v fazi predhodnega preizkusa tožničinega predloga za obnovo na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP. Po tej določbi mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP (po tej točki se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku), ker je 18. 12. 2009 izvedela, da prodajalec A.A. ni prejel izjave B.B. o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč s parc. št. 26, 27, 28 in 29/1, k.o. ..., zaradi česar se postopek, ki se je vodil na njeno (naknadno posredovano) vlogo za odobritev pravnega posla, ne bi končal z zavrnilno odločitvijo. Sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je B.B. izjavo o sprejemu ponudbe prodajalcu A.A. poslal, ta pa jo je prejel, saj se med listinami nahaja kopija povratnice o poslani pošiljki A.A. z dne 4. 1. 2008 s podpisom naslovnika o prejetju dne 7. 1. 2008, česar tudi ne more izpodbiti tožničino zatrjevanje o nemožnosti prejema pošiljke s strani prodajalca zaradi njegove bolezni. Na drugačno odločitev tako v zadevi ne more vplivati po tožničinem mnenju neskladnost podpisov iz povratnice ter kupoprodajne pogodbe z dne 22. 2. 2008, sklenjene med prodajalcem A.A. in tožnico za ista zemljišča. Sodišče se sicer strinja z navedbo, da se ne prvostopni in ne drugostopni organ nista opredelila do drugih podanih dokaznih predlogov tožnice (zaslišanju tam navedenih oseb ter postavitev izvedenca grafološke stroke), zaradi česar je obrazložitev odločitve v tem delu nedvomno pomanjkljiva, vendar pa ta kršitev ni takšne narave, da bi vplivala na pravilnost sprejete odločitve.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.