Jedro

V skladu z 200. členom ZD lahko zapuščinsko sodišče vsak čas odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine, med katerimi so tudi začasne odredbe.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje III D 1065/2024 z dne 21. 11. 2025 v izpodbijanem delu (točke I, II, IV in V izreka) v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III D 1065/2024 z dne 20. 3. 2026 in sklep sodišča prve stopnje III D 1065/2024 z dne 16. 2. 2026 potrdita.

II.A. A. in B. B. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom z dne 21. 11. 2025 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III D 1065/2024 z dne 20. 3. 2026¹ prekinilo zapuščinski postopek (točka I izreka), zakonito dedinjo C. C . (v nadaljevanju zakonita dedinja) napotilo na pravdo, da zoper ostale stranke vloži tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti zapustničine pisne oporoke pred pričami z dne 3. 3. 2015 in neveljavnosti darilne pogodbe z dne 26. 2. 2015, sklenjene med zapustnico kot darovalko in oporočnima dedičema A. A. in B. B. (v nadaljevanju oporočna dediča), kot obdarjencema, in na ugotovitev, da v zapuščino sodita tudi nepremičnini parc. št. 387/1 in 387/2, s katerima je zapustnica razpolagala v navedeni pogodbi (točka II izreka), oporočna dediča je napotilo na pravdo, da zoper zakonito dedinjo vložita tožbo z ustrezno oblikovanim zahtevkom na ugotovitev, da je zapustnica v pisni oporoki pred pričami z dne 3. 3. 2015 utemeljeno razdedinila hči C. C. (takrat X.Y.), zaradi česar ta nima dedne pravice po zapustnici (točka III izreka) ter odločilo, da so napoteni dediči dolžni vložiti tožbo v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa in sodišču predložiti dokazilo o vložitvi tožbe, sicer bo sodišče nadaljevalo zapuščinsko obravnavo in jo dokončalo ne glede na zahtevke, glede katerih je dediče napotilo na pravdo (točka IV izreka), pri čemer prekinitev postopka traja, dokler pravda ne bo pravnomočno končana oziroma do preteka roka, ki je določen za vložitev tožbe, v kolikor tožba ne bo vložena (točka V izreka).

2.S sklepom III D 1065/2024 z dne 16. 2. 2026 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zakonite dedinje za izdajo začasne odredbe, s katero se oporočnima dedičema prepove odtujitev nepremičnine na naslovu *** (točka I izreka) ter odločilo, da zakonita dedinja sama krije svoje stroške predloga za izdajo začasne odredbe (točka II izreka).

3.Zoper točke I, II, IV in V izreka sklepa z dne 21. 11. 2025 in zoper sklep z dne 16. 2. 2026 v celoti je laični pritožbi vložila zakonita dedinja.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 11. 2025 izrecno ne navaja pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da ni preučilo predloženih dokazov v zvezi z manipulacijo in nadzorom, ki ga je nad pokojno izvajal oporočni dedič ter je diskriminiralo pritožnico, ker je odločilo, da jo lahko zastopa le odvetnik z licenco v Sloveniji. Iz pritožbe je nadalje razviden podroben kronološki prikaz ozadja spora ter očitek o neprimernem vedenju odvetnice oporočnih dedičev napram pritožnici. Pritožnica predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, kjer bo slednje ponovno preučilo zadevo, upoštevaje vse dokaze o manipulaciji, nadzoru in obrekovanju s strani oporočnega dediča.

Pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 2. 2026 je vložila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Iz pritožbe izhaja, da je sodišče prve stopnje preseglo zakonska merila za izdajo začasne odredbe, saj je zahtevalo popoln dokazni standard, namesto verjetnosti, elektronskemu registru je pripisalo odločilno težo, prav tako pa je storilo bistveno napako, ker ni zaslišalo predlaganih prič, zaradi česar je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in pritožnici kršilo pravico do obrambe. Pritožba ponavlja dejanske okoliščine konkretnega primera in navaja, da je nevarnost, da bosta oporočna dediča nepremičnino prodala, konkretna in neposredna. Pritožba izpostavlja, da je predlagan ukrep ustrezen, potreben in sorazmeren, prav tako pa so izpolnjeni tudi zakonski pogoji za izdajo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

4.Oporočna dediča A. A. in B. B. sta podala odgovora na pritožbi, iz katerih izhaja, da soglašata z izpodbijanima sklepoma, nasprotujeta pritožbenim navedbam in se zavzemata za njuno zavrnitev. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

5.Odgovora na pritožbi sta podali tudi volilojemnici Č. Č. in D. D., ki nasprotujeta pritožbenim navedbam in pojasnjujeta, da v pritožbah prikazano dejansko stanje nasprotuje dejanskim okoliščinam konkretnega primera.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.V skladu s 350. členom ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da izpodbijana sklepa nista obremenjena z uradoma upoštevnimi procesnimi kršitvami.

O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 11. 2025

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je zapustnica napravila dve pisni oporoki pred pričami - prvo dne 19. 5. 1997 (za dedinjo svojega premoženja je določila zakonito dedinjo), drugo pa dne 3. 3. 2015 (za dediča svojega premoženja je določila oporočna dediča). Dne 26. 2. 2015 je z darilno pogodbo na oporočna dediča prenesla nepremičnini parc. št. 387/1 in 387/2. Glede na določbo 101. člena ZD je upoštevalo, da je veljavna poznejša oporoka z dne 3. 3. 2015, v kateri je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem in določila druga dediča.

10.Ker je med zakonito dedinjo in oporočnima dedičema sporno dejansko stanje glede veljavnosti oporoke z dne 3. 3. 2015 in darilne pogodbe z dne 26. 2. 2015, je sodišče prve stopnje, upoštevaje 213. člen ZD² pravilno prekinilo zapuščinski postopek in na pravdo napotilo tisto stranko, katere pravica se šteje za manj verjetno. Izpodbijani sklep je materialnopravno pravilen. Ker sporna oporoka in darilna pogodba izpolnjujeta formalne pogoje, zakon domneva njihovo veljavnost, zato je dokazno breme na tistem, ki jih izpodbija - to je v konkretnem primeru zakonita dedinja, zaradi česar je sodišče prve stopnje na pravdo pravilno napotilo njo.

11.Pritožnica v pritožbi ne navaja nobenih pravno relevantnih razlogov, zakaj naj prekinitev postopka ali napotitev na pravdo ne bi bila pravilna in zakonita. Vse očitke glede manipulacij, neveljavnosti pravnih poslov in dejanskega stanja bo pritožnica lahko dokazovala v pravdnem postopku, saj zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more reševati samo ter je pritožnico zato napotilo na pravdo in posledično zapuščinski postopek prekinilo.

12.Ravno z napotitvijo na pravdo je sodišče prve stopnje pritožnici omogočilo, da v ustreznem postopku dokaže svoje navedbe, s čemer ji je bilo zagotovljeno enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem v skladu z 22. členom Ustave RS (v nadaljevanju URS).

13.Brezpredmetni so tudi očitki glede zastopanja in vedenja oporočnih dedičev, saj ne vplivajo na zakonitost izpodbijane odločitve.

14.Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 11. 2025 v izpodbijanem delu (točke I, II, IV in V izreka) v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru III D 1065/2024 z dne 20. 3. 2026 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 2. 2026

15.V skladu z 200. členom ZD lahko zapuščinsko sodišče vsak čas odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine, med katerimi so tudi začasne odredbe.³ Začasna odredba je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju.

16.V skladu s prvim odstavkom 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, v skladu z drugim odstavkom tega člena pa mora izkazati za verjetno tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se ta v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

17.Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z utemeljitvijo, da nepremičnina, na katero se nanaša začasna odredba oziroma predlagana prepoved odtujitve in obremenitve, ne spada v zapuščino, saj ob smrti ni pripadala zapustnici, temveč je na podlagi darilne pogodbe z dne 26. 2. 2015 prešla v lastnino oporočnih dedičev, predmet dedovanja pa so le stvari in pravice, ki spadajo v zapuščino, zaradi česar ni izkazana prva predpostavka za izdajo začasne odredbe - t.j. verjetnost terjatve, da v zapuščino sodi nepremičnina, na katero se predlog nanaša.

18.Takšno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Zakonita dedinja namreč v postopku izrecno zatrjuje neveljavnost darilne pogodbe. Samo dejstvo, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi trenutno vpisana na oporočna dediča, zato samo po sebi ne onemogoča izdaje začasne odredbe v zapuščinskem postopku oziroma v povezavi z njim.

19.Kljub navedenemu pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna, vendar iz drugega razloga. Kot že pojasnjeno zgoraj, mora predlagatelj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ izkazati za verjetno obstoj svoje terjatve (v konkretnem primeru neveljavnost darilne pogodbe) ter vsaj eno izmed alternativno določenih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

20.Sodišče druge stopnje ob preizkusu trditvene podlage ugotavlja, da pritožnica ni zadostila že prvemu pogoju - to je izkazu verjetnosti svoje terjatve oziroma neveljavnosti darilne pogodbe z dne 26. 2. 2015. Iz trditev zakonite dedinje, povzetih v točki 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa, namreč ne izhaja verjetnost, da je darilna pogodba neveljavna. Pritožnica ponavlja predvsem očitke o poskusih pridobitve nadzora nad premoženjem zapustnice s strani oporočnega dediča z manipulacijami, preprečevanju stikov z njo, agresivnem vedenju in obrekovanju, ne ponuja pa konkretnih pravno relevantnih dejstev in dokazov, ki bi izkazovali razloge za neveljavnost darilne pogodbe (npr. neobstoj prave volje ali druge napake volje zapustnice ob sklenitvi pogodbe). Vse navedene okoliščine, četudi bi se izkazale za resnične, predstavljajo opis narave medsebojnih odnosov in subjektivnega doživljanja pritožnice, ne dajejo pa opore za sklepanje o neveljavnosti darilne pogodbe. Zato so pritožbene navedbe, da je verjetnost terjatve utemeljena na večletni izolaciji zapustnice, preprečevanju družinskih stikov, nadzorom komunikacije, grožnjah ob poskusih stikov, preselitev zapustnice k oporočnemu dediču in izključitev zunanjih vplivov, kar naj bi utemeljevalo sum, da so sporne pravne podlage nastale pod nedovoljenim vplivom, neutemeljene.

21.Ker iz trditev pritožnice ne izhaja verjetnost neveljavnosti darilne pogodbe, zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ niso izpolnjeni in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe vsebinsko pravilna.

22.Pritožbeni očitek o preseganju dokaznega standarda (zahteva po popolnem dokazu namesto verjetnosti) je neutemeljen. Ker iz trditev pritožnice, povzetih v točki 5. izpodbijanega sklepa verjetnost neveljavnosti pravnega posla sploh ne izhaja, zavrnitev predloga ne pomeni preseganja dokaznega standarda, temveč neobstoj osnovne trditvene podlage za izkaz verjetnosti terjatve.

23.Prav tako je neutemeljen očitek o bistveni kršitvi določb postopka ter kršitvi pravice do izjave oziroma obrambe zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD) sodišče izvaja le dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva, ki jih zatrjuje stranka. Ker že same trditve pritožnice ne utemeljujejo verjetnosti neveljavnosti darilne pogodbe, izvajanje dokazov z zaslišanjem prič⁴ o naravi odnosov ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve. Sodišče prve stopnje z neizvedbo teh dokazov zato ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja in ni kršilo pritožničine pravice do obrambe (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

24.Ker pritožnica ni izkazala za verjetno že prve predpostavke (obstoja terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ), so brezpredmetne tudi vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na elektronski register (zemljiško knjigo), obstoj konkretne in neposredne nevarnosti prodaje nepremičnine ter ustreznost in sorazmernost predlaganega ukrepa. Ob neizpolnjevanju prvega pogoja preizkušanje pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.

I.Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 16. 2. 2026 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 163. členom ZD).

II.O pritožbenih stroških pritožnice sodišče druge stopnje ni odločalo, saj jih le-ta ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP). Oporočna dediča A. A. in B. B., ki sta odgovorila na pritožbi, sta zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov. Pravice do povrnitve teh stroškov nimata, kajti v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).

-------------------------------

¹ Sodišče prve stopnje je s sklepom III D 1065/2024 z dne 20. 3. 2026 v zvezi s predlogom oporočnih dedičev z dne 8. 12. 2025 za spremembo sklepa z dne 21. 11. 2025 (podredno pritožba) predlogu oporočnih dedičev ugodilo in sklep z dne 21. 11. 2025 spremenilo, tako da je zgoraj navedeno točko III izreka (napotitev oporočnih dedičev na pravdo) odstranilo in posledično na pravdo (zaenkrat) napotilo le zakonito dedinjo, ne pa tudi oporočnih dedičev.

² V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

³ Tako tudi VSL sklep I Cp 2843/2013 z dne 6. 11. 2013 ter Nadja Podobnik Oblak in Tjaša Ivanc v Zakon o dedovanju s komentarjem, Založba WD, Maribor 2025, stran 744 in 900.

⁴ Zakonita dedinja je v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagala zaslišanje prič E. E. in nečaka (pri čemer ni navedla imena in priimka te osebe), ki naj bi potrdila obrekljive izjave ter F. F., ki naj bi izpovedala o nadzoru in prisluškovanju leta 2000 (pri čemer je bila sporna darilna pogodba sklenjena leta 2015).