Jedro

Če stranka po pozivu sodišča obsežne in nepregledne listinske dokumentacije ne uredi in dopolni skladno s pozivom sodišča, se šteje, da je njen dokazni predlog z vpogledom v dokumentacijo umaknjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1.1.2011 v 1. in 3. točki izreka sklepa o izvršbi in naložilo tožeči stranki plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb ZPP. Sodišče je res pozvalo tožečo stranko naj poslane dokumente uredi, vendar je tožeča stranka ravnala po navodilih sodišča. Določbo tretjega odstavka 226. člena ZPP je treba razlagati tako, da želi zakonodajalec preprečiti pošiljanje nepotrebnih dokazov. To ni pravica sodišča, da zgolj zaradi količine listin ne oštevilči in spisa ne pregleda. Nedopustno je, da celo referentka v sprejemni pisarni odloči, da tega ne bo sodišče pregledalo. Na glavni obravnavi sodnica pove, da spisa ni videla, ker ta ni prišel do nje. Ni pa hotela tega napisati na zapisnik. Tožeča stranka ni mogla drugače dokazati vseh plačil dobaviteljem. V skladu z določbo 226. člena ZPP sodišče lahko stranko kaznuje zgolj v primeru, da stranka ne upošteva navodil sodišča in v kolikor je stranka pasivna. Sodišče pa je ugotovilo, da je tožeča stranka sodišču vrnila dokumentacijo. Sodišče je odločilo zgolj na podlagi zunanjega videza „velikih kartonskih škatel“. Sodna praksa ne sme zaradi lažjega sojenja dopustiti, da se obide zakon. Zato je sodišče določbo 226. člena ZPP narobe razlagalo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ker je štelo, da tožena stranka ni uspela dokazati pravno odločilnih dejstev, ki so bila sporna med pravdnima strankama: aktivna legitimacija za vložitev tožbe, pravilnost procentualnega izračuna za delitev stroškov in tudi ne seznama lastnikov, iz katerega bi se dalo preveriti ugovore tožene stranke (tako o soglasju glede obstoja pogodbe, kot o delitvi stroškov). Sodišče prve stopnje je za presojo teh pravno odločilnih dejstev upoštevalo listine, katere je predložila tožeča stranka (priloge A2 do A78). Za ostale listine, katere je predložila tožeča stranka, je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega in petega odstavka 226. člena ZPP štelo, da so ti dokazi umaknjeni.

6. Pritožba graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so podani pogoji, ki jih v zakonskem dejanskem stanu opredeljuje četrti in peti odstavek 226. člena ZPP. Trdi, da sodišče ni samo presojalo, ali je tožeča stranka pravilno izpolnila, kar ji je sodišče naložilo po 226. členu ZPP, ampak, da je na podlagi ugotovitve sodnega osebja odločitev preuranjeno. Zato je zmotno odločilo, da vrnjena dokumentacija ne ustreza temu, kar je sodišče tožeči stranki naložilo. Navaja tudi, da je to tožeča stranka navajala na glavni obravnavi, da pa sodišče tega ni želelo zapisati v zapisnik.

7. Pritožbeno sodišče je pregledalo spis. Najprej je ugotovilo, da je bila tožeča stranka pozvana po določbi 226. člena ZPP (list. št. 38). Poziv je bil zadosti jasen in je opredeljeval, kaj sodišče nalaga tožeči stranki. Bilo je naloženo, da štiri kupe papirja, ki so povezani z elastiko, stranke uredi tako, da bodo listine spete, urejene in popisane (npr. koliko pogodb prilaga stranka, itd.) in da bo sicer sodišče štelo, da je dokaz umaknjen. Sodišče je tudi opozorilo stranko, da iz izpiska iz sodnega registra in iz delilnega načrta, ki so predloženi v spisu, izhaja le, da gre za sklep registrskega sodišča. Na to je sodišče prejelo dopis tožeče stranke (list. št. 39). Na tej list. št. je sodnica zapisala, da se listine ne popišejo, saj niso predložene v skladu z navodilom po 226. členu ZPP. Uradni zaznamek še vsebuje, da se listine nahajajo v kartonski škatli pri strojepiski in spodaj je podpis sodnice ter datum 5.1.2012. To pomeni, da je sodišče pregledalo vrnjene listine in odredilo hranjenje v kartonskih škatlah v strojepisnici. Zato je neutemeljen očitek pritožbe, da sodišče ni samo odločalo, ali je tožeča stranka izpolnila, kar je bilo naloženo. Nato je pritožbeno sodišče pregledalo tudi zapisnik z glavne obravnave z dne 20.3.2012 in ugotovilo, da na zapisniku ne piše, da sodišče ni pregledalo listin (oziroma, da sodnica ni prejela te dokumentacije, ampak da je to prejela referentka) in da tega sodnica ni hotela zapisati na zapisnik. Zapisnik je javna listina in izkazuje to, kar je v tej listini zabeleženo. Na zapisniku je podpis tožeče stranke. Tožeča stranka bi lahko zahtevala, da sodišče to pripiše na zapisnik oziroma bi v nasprotnem primeru, če sodišče tega ne bi želelo zapisati, lahko odklonila podpis zapisnika in dosegla, da se zapiše v zapisnik, zakaj odklanja podpis zapisnika. Tako se izkaže, da pritožbeno sodišče lahko odloča le na podlagi tega kar je v zapisniku in v spisu.

8. V pritožbi tožeča stranka trdi, da je korektno izpolnila nalog sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je pregledalo listine, ki so v dveh kartonskih škatlah in ugotovilo, da listine niso spete in niso popisane. Tožeča stranka tudi ni predložila tega, kar je sodišče pozvalo na list. št. 38 in sicer delilnega načrta in izpiska iz sodnega registra, iz katerega bi izhajala trditev tožeče stranke, da je aktivno legitimirana (trditev o nasledstvu podjetja Č. d.o.o.). Tako tožeča stranka ni predložila tega, kar ji je sodišče naložilo po 226. členu ZPP in tudi ni predložila dokazov, na katere je bila še dodatno pozvana v dopisu. Uporaba četrtega odstavka 226. člena ZPP, res pomeni, da se ekonomizira postopek. Hkrati pa se na ta način tudi drugi stranki omogoči, da lažje vpogleda v predložene listine oziroma dokaze druge stranke. Gre za sodno prakso, ki je že bila izražena v odločbi I Cp 2540/2010 Višjega sodišča v Ljubljani. Zato pritožba nima prav, da je sodišče z napačnim postopanjem in kršenjem 226. člena ZPP zagrešilo očitano relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena. Stranki tudi ni bila zato odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Sodišče jo je v dopisu celo dodatno pozivalo, kaj mora predložiti oziroma, da ni predložila dokazov, na katere se sklicuje v svojih vlogah.

9. Glede trditev pritožbe, da bi moralo sodišče samo popisovati in pregledovati došle listine, pa je treba pritožbo opozoriti, da ima o popisu spisa sodni res natančne določbe (Ur. list RS, št. 221/95 in naslednji). Popis spisa vodi praviloma vpisničar, sicer pa sodna oseba, ki pisanje vloži v spis (člen 223). Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je presodilo, ali došle oziroma vrnjene listine ustrezajo navodilu sodišča in nato odredilo, kam je treba listine namestiti. To pa je naloga sodnega osebja.

10. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tudi iz razloga, da tožeča stranka ni dokazala, da je aktivno legitimirana za vložitev te tožbe. Tožena stranka je namreč trdila, da tožnik nima ustrezne pogodbe o upravljanju po določbah Stanovanjskega zakona in da ni iz svojega računa zalagal za stroške, ki naj bi jih morala plačati tožena stranka. Tožeča stranka je predložila pogodbo o opravljanju upravniških storitvah (priloga A10), med podjetjem Č upravljanja d.o.o. in L.S (ne toženo stranko). Le ena pogodba ni dovolj, da bi sodišče lahko sklepalo, da ima tožeča stranka (ni izkazala pravnega nasledstva za podjetje Č upravljanje d.o.o.). veljavno podpisano pogodbo z večino solstnikov v stavbi L. Teh ugotovitev tudi pritožba ne graja. Pritožbeno sodišče pa je presojalo sodbo v tem delu le glede pravilne uporabe materialnega prava in tistih kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožba tudi ne graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila ključa oziroma načina obračuna delitve stroškov. Ni predložila tudi dokazila, da je iz svojih sredstev zalagala za toženo stranko. Tako se izkaže, da so podani tudi drugi razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka in s tem pritožbe.

11. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker ni zagrešilo kršitev, na katere pazi pritožba in tudi ne kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na določbi 154. člena ZPP in 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena pa z odgovorom ni prispevala k rešitvi te zadeve.