Jedro

Glede na tretji odstavek 48. člena ZEN, kolikor gre za zemljišče pod stavbo in v s tem v zvezi za nove parcele, je upravnik upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije.

V obravnavani zadevi (parcelaciji in ugotovitvi nove površine pod stavbo) je predhodno treba ugotoviti, ali so novi deli stavb bili zgrajeni in je spremembo podatka treba vpisati v kataster stavb. Le v tem primeru obstaja dejanska podlaga za parcelacijo zemljišča pod stavbo na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZEN in izdajo odločbe z vsebino, kot je izpodbijani akt.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba in sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna Geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Domžale št. 02112-103/2016-3 z dne 20. 4. 2016 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

Obrazložitev

1. Upravni organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil ukinitev parcel in nastanek novih; v 2. točki izreka pa odločil, da je grafični prikaz in stanje parcel po opravljeni parcelaciji obvezna priloga aktu. Z izpodbijanim sklepom pa je ugotovil, da se v zemljiškem katastru za stavbo ... evidentira zemljišče pod stavbo. V obrazložitvi je navedel, da je upravnik stavbe A. d.o.o. vložil zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije in zemljišča pod stavbo, za kar je pooblaščen v skladu z določili 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Ugotavlja, da je priložen elaborat ustrezen glede na vsebino, ki jo predpisujeta ZEN in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik).

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. V obrazložitvi pa je navedel, da je prvostopenjski upravni organ z odločbo 02132-00130/2016-2 z dne 20. 4. 2016 vpisal nove dele stavbe, ki so po dejanski rabi terase, kar je povzročilo spremembo podatkov o zemljišču pod stavbo in izdajo izpodbijanega akta.

3. Tožnica s tožbo izpodbija odločitev in navaja, da je skupna površina stavbe v naravi ves čas in dejansko še sedaj 3.246,5 m2. Predlog za določitev novih delov stavbe na pohodni terasi je v skupni solastnini vseh etažnih lastnikov stavbe, upravnik ga je vložil brez 100 % soglasja etažnih lastnikov. Ob tem upravnik ni spoštoval tretjega odstavka 12. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb ter 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, ki določa posle, v katerih je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki bi morali podpisati akt o oblikovanju etažne lastnine in ga overiti pri notarju. Novi deli stavbe so v naravi pohodna streha, spodaj so kleti v lasti 26 etažnih lastnikov in hodnik v solastnini vseh etažnih lastnikov (30 lastnikov). Pohodna streha je skupni gradbeni element v večstanovanjski stavbi v pritličju. Po 87. členu ZEN se zahtevek za spremembo podatkov katastra vloži po izvedenih spremembah, v njihovem primeru pa se ni nič dogradilo, da bi se stavba povečala za dodatnih 150,8 m2. Organ je tudi napačno ravnal, da odločb v skladu s petim odstavkom 95. člena ni vročil vsem etažnim lastnikom. Posledično upravnik ni bil legitimiran za vložitev parcelacije glede na drugi odstavek 48. člena ZEN. Organ je odločil, da se na novo nastali parceli 4318/54 za stavbo evidentira zemljišče pod stavbo s površino 954 m2, prej je bilo evidentirano v izmeri 783 m2, v tem času pa se ni nič porušilo ali dogradilo ali kakorkoli drugače spremenilo na stavbi in njeni površini. Upravnik je brez 100 % soglasja vseh etažnih lastnikov stavbe in solastnikov skupnih delov in posebnih skupnih delov in solastnine vseh parcel vložil elaborat za vpis zemljišča pod stavbo v izmeri 954 m2. S tem je prekoračil pooblastila, dana s strani posameznih etažnih lastnikov, saj ni imel dovoljenja za parcelacijo in ne za vpis stavbe s kakršnimi koli popravki. Iz odločbe izhaja, da gre konkretno za sedem novih delov stavbe v površini 150,8 m2, vendar se je omenjene dele stavbe vzpostavilo iz dela stavbe, ki obstaja od prvega dneva izgradnje stavbe in se ni dograjevala in nadgrajevala ter ima rabo kot skupni del stavbe v solastništvu vseh lastnikov v višini svojega solastniškega deleža. Geodetska uprava Domžale se ni prvič srečala s problematiko stavbe, saj je investitor skupaj z predsednikom NO in upravnikom že večkrat neuspešno želel prepisati na posamezne lastnike zunanje skupne parkirne prostore, posamezne skupne dele lastnine, neupravičeno in nezakonito. Sedaj bi legaliziral preko GURS nedovoljene atrije na obcestni strani. S tem se je večkrat ukvarjal tako gradbeni inšpektorat kot Upravno sodišče. Da je treba 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 95/2011 z dne 8. 12. 2011. Konkretna odločitev je bila podana ob zahtevi etažne lastnice za gradnjo zimskega vrta na nezakonito pregrajenem delu skupnega dela stavbe, iz katerega so sedaj nastali novi deli stavbe po izpodbijani odločbi. Opozarja na 105. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče opozarja, da gradbeno dovoljenje ne dovoljuje na obcestni strani objekta terase ali atrija, kar se je sedaj z odločbo poskušalo legalizirati, ter je o tem že odločalo Upravno sodišče RS s sodbo I U 2091/2014 z dne 2. 4. 2015. Tega ne dovoljuje tudi veljavni prostorski akt Občine B. Upravnik je protizakonito vložil zahtevo za spremembo zemljiške parcele, združevanje in ukinjanje parcel ter ustanavljanje novih parcel oz. vzpostavitev novih delov iz nekoč enotne parcele, da bi posameznikom in investitorju omogočil protipravno premoženjsko korist. Predlaga odpravo izpodbijanega akta.

4. Stranka z interesom v tem postopku upravnik stavbe - A. v odgovoru na tožbo navaja, da je obrazložitev tožnice netočna in zavajajoča. Tožnica je podpisala Soglasje in sporazum etažnih lastnikov, da se opravi parcelacija. Na podlagi sporazuma je vložil zahtevo za vpis novih delov stavbe, posledično se je površina stavbe povečala in potrebna je bila tudi parcelacija. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožnica v pripravljalnem spisu vztraja, da Soglasja in sporazuma etažnih lastnikov niso podpisali vsi etažni lastniki. Njen podpis ni bil podpis soglasja k določitvi in vzpostavitvi novih delov stavbe. Upravnik je njen podpis zlorabil. 6. Toženka stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Toženka je z izpodbijano odločbo in sklepom ukinila določene parcele, nastali pa sta dve novi ter na parceli 4318/54 za stavbo ... ugotovila novo površino 954 m2. 9. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, sta izpodbijana odločba in sklep, št. 02112-103/2016-3 z dne 20. 4. 2016 izdana v posledici odločbe, št. 02132-00130/2016-2 z dne 20. 4. 2016, s katero je bilo odločeno, da se v stavbi ... vpišejo novi deli stavbe, ki so po dejanski rabi terase, kar je povzročilo spremembo podatkov o zemljišču pod stavbo.

10. Uvodoma sodišče glede na ugovor, da upravnik ni imel pooblastila za parcelacijo, navaja, da je glede na tretji odstavek 48. člena ZEN, kolikor gre za zemljišče pod stavbo in v s tem v zvezi za nove parcele, upravnik upravičen vlagatelj zahteve za evidentiranje parcelacije.

11. Sodišče je odločbo, št. 02132-00130/2016-2 z dne 20. 4. 2016, s katero je bilo odločeno, da se v stavbi št. 1959-5792 vpišejo novi deli stavbe, s sodbo I U 603/2017 odpravilo iz razloga, ker iz upravnega spisa in obeh upravnih odločb ni razvidno, ali je bila za vpis novega dela stavbe spoštovana določba 93. člena ZEN, torej ali je ugotovljena sprememba posledica graditve enega ali več novih delov stavbe.

12. Sodišče je v sodbi I U 603/2017 upravni organ napotilo, da v ponovnem postopku dopolni dejansko stanje z ugotovitvijo vpisanega stanja v katastru stavb in ga primerja s stanjem v naravi, ugotovljeno novo rabo - teraso kot na novo zgrajen del stavbe. Po 24. členu ZEN je zemljišče pod stavbo navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. V obravnavani zadevi (parcelaciji in ugotovitvi nove površine pod stavbo) je torej predhodno treba ugotoviti, ali so novi deli stavb bili zgrajeni in je spremembo podatka treba vpisati v kataster stavb. Le v tem primeru obstaja dejanska podlaga za parcelacijo zemljišča pod stavbo na podlagi tretjega odstavka 48. člena ZEN in izdajo odločbe z vsebino, kot je izpodbijani akt. 13. Ker je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.