Jedro

Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki lahko med seboj poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje, tudi če se v postopku znajde odvetnik kot stranka. Če bi toženec s posameznim sodnikom imel tesnejši prijateljski odnos, bi to (lahko) kvečjemu utemeljevalo razlog za izločitev konkretnega sodnika (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti. Navedbe tožnika o osebni povezanosti razpravljajočega sodnika s tožencem sicer ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj. To osebno povezavo pa je zanikal tudi razpravljajoči sodnik.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče (in podredno izločitev razpravljajočega sodnika ter predsednice sodišča), kar utemeljuje s tem, da je toženec odvetnik, ki ima sedež v Mozirju, in s tem na območju Okrajnega sodišča v Velenju. Na tem območju opravlja odvetniški poklic že več kot 30 let in tedensko obiskuje velenjsko sodišče. Zato je s sodniki tega sodišča vzpostavil osebna poznanstva, ki presegajo kolegialne odnose, med drugim tudi z razpravljajočim sodnikom A.A. (ta je edini, ki na tem sodišču sodi na pravdnem področju). V nadaljevanju graja (ne)odločitev razpravljajočega sodnika glede predloga za prekinitev postopka. Prav tako se sklicuje na zadevo P 50/2021 Okrajnega sodišča v Velenju, v kateri je tudi predlagal delegacijo pristojnosti in izločitev razpravljajočega sodnika, pri tem pa graja procesne napake razpravljajočega sodnika in utemeljuje njegovo izločitev.

2.Toženec je na predlog za delegacijo pristojnosti odgovoril in navedel, da zastopa stranke pred vsemi sodišči v Sloveniji, ni pa z nobenim sodnikom v sorodstvenem razmerju in se z nobenim tudi ne druži ter ni v nobenem odnosu, ki bi omajal videz nepristranskosti.

3.Razpravljajoči sodnik je v zvezi s predlogom za delegacijo pristojnosti navedel, da se strinja z navedbami toženca ter da bi v primeru resničnosti zatrjevanih izločitvenih razlogov sam podal predlog za svojo izločitev.

4.Predlog se zavrne.

5.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča.

6.Objektivna nepristranskost je običajno ogrožena zato, ker je ena izmed strank tako povezana z vsemi sodniki sodišča, da bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo. Medsebojne povezave med stranko in sodniki, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, morajo biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin, po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma v nepristranskost.

7.Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno nepristransko sojenje. Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki lahko med seboj poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje, tudi če se v postopku znajde odvetnik kot stranka. Če bi toženec s posameznim sodnikom imel tesnejši prijateljski odnos, bi to kvečjemu (lahko) utemeljevalo razlog za izločitev konkretnega sodnika (70. člen ZPP). To pa ne pomeni, da vsi sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti in bi bil okrnjen videz nepristranskosti. Navedbe tožnika o osebni povezanosti razpravljajočega sodnika s tožencem sicer ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj. Osebno povezavo pa je zanikal tudi razpravljajoči sodnik. Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.

8.Ker okoliščine v konkretni zadevi ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo. Dodaja, da ni pristojno za odločanje o izločitvi razpravljajočega sodnika in predsednice sodišča prve stopnje.

-------------------------------

Op. št. (1)VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

Op. št. (2)Prim. VSRS sklep I R 146/2022 z dne 3. 11. 2022,

Op. št. (3)Smiselno glej VSRS sklep I R 146/2022 z dne 3. 11. 2022.

Op. št. (4)Tako tudi VSRS sklep I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.