Jedro

Sodišče prve stopnje v je imelo izvedenskem mnenju dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 1. 9. 2020 do 20. 4. 2021 bolezen in ne poškodba pri delu. Vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo je sindrom zapestnega prehoda, ki se je razvijal na obeh zapestjih in ni posledica od zloma spodnjega dela leve koželjnice, temveč spontano razvijajočih se degenerativnih sprememb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba toženca z dne 27. 10. 2020 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 26. 9. 2020 v delu, kjer se besedilo „bolezen“ nadomesti z besedilom „poškodba pri delu“; dokončna odločba toženca z dne 3. 12. 2020 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 6. 11. 2020 v delu, kjer se besedilo „bolezen“ nadomesti z besedilom „poškodba pri delu“; dokončna odločba z dne 1. 2. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 12. 1. 2021, kjer se besedilo „bolezen“ nadomesti z besedilom „poškodba pri delu“; dokončna odločba toženca z dne 15. 3. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 12. 2. 2021, kjer se besedilo „bolezen“ nadomesti z besedilom „poškodba pri delu“; dokončna odločba z dne 18. 5. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 9. 4. 2021, kjer se besedilo „bolezen“ nadomesti z besedilom „poškodba pri delu“.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da gre v predmetni zadevi za bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP, ker sodišče ni presojalo vseh dokazov in okoliščin konkretnega primera. Prva okoliščina, ki je sodišče ni upoštevalo pri presoji je ta, da je bila tožnikova začasna nezmožnost za delo ves čas od leta 2017 do 2020 obravnavana kot posledica poškodbe pri delu. Nato je v letu 2020 naenkrat prišlo do prekvalifikacije tožnikovega zdravstvenega stanja iz poškodbenega v bolezenskega brez razumnega razloga. Tožnik je v vseh postopkih opozoril, da je bil pred poškodbo zdrav in delaven človek, ki ni imel nobenih zdravstvenih težav. Po poškodbi pa se je vse to spremenilo. Bil je hudo poškodovan, šlo je za udarec v telo več kot tono težkega predmeta, nastavil je obe roki, leva manj močna roka je bila bolj poškodovana, zlomljena. Ima pa tožnik posledice tudi na desni roki. Prav tako sta posledici poškodbe obe ingvinalni herniji. Posledica poškodbe je tudi njegova ponavljajoča se depresivna motnja in posttravmatski stres ter notranji organi. Izvedenec dr. A. A. je v dopolnitvi izvedenskega mnenja pojasnil, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo kasna posledica poškodbe pri delu. Po tej poškodbi ima za 30 % zmanjšano gibljivost, kar je možno le ob zlomu zaraslem s premikom ali pa zaradi obsežnih zarastlin po zlomu. Dejstvo, da ima tožnik tudi na desni roki EMG znake sindroma zapestnega kanala ne izključuje možnosti, da je na poškodovani levi roki poškodba pomembno prispevala k razvoju klinično manifestnega sindroma zapestnega kanala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ni prišlo do kršitve po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je skladno z metodološkim napotkom v določbi 8. člena ZPP upoštevalo vse dokaze ter povzelo vsebino izvedenih dokazov in se tudi opredelilo do njihove dokazne vrednosti.

6. Sporen v tej zadevi je vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 1. 9. 2020 do 20. 4. 2021. V zvezi s spornim vzrokom začasne nezmožnosti za delo za navedeno obdobje so predmet sodne presoje dokončna odločba toženca z dne 27. 10. 2020 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 16. 9. 2020, dokončna odločba toženca z dne 3. 12. 2020 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 6. 11. 2020, dokončna odločba toženca z dne 1. 2. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 12. 1. 2021, dokončna odločba toženca z dne 15. 3. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 12. 2. 2021 in dokončna odločba toženca z dne 18. 5. 2021 v zvezi s prvostopno odločbo z dne 9. 4. 2021. Iz citiranih odločb izhaja, da je vzrok ugotovljene začasne nezmožnosti za delo bolezen za obdobje od 1. 9. 2020 do 20. 10. 2020, od 21. 10. 2020 do 11. 1. 2021, od 12. 1. 2021 do 12. 2. 2021, od 13. 2. 2021 do 6. 4. 2021 in od 7. 4. 2021 do 20. 4. 2021. 7. V predlogih imenovanemu zdravniku je navedeno, da je tožnik 10. 5. 2017 na delovnem mestu utrpel poškodbo leve podlaktnice, desnega kolka in stegna. Slikovna diagnostika je pokazala zlom distalnega dela levega radiusa, zdravljen je bil konzervativno z mavcem. Nadalje so povzeti izvidi specialistov, pri katerih se je tožnik zdravil, in sicer izvid kirurga z dne 28. 4. 2020, travmatologa z dne 27. 1. 2020, psihiatra z dne 10. 2. 2020 in 12. 8. 2020, ortopeda z dne 12. 2. 2020 in 27. 5. 2020, nevrologa z dne 11. 3. 2020 ter kontrola EMG, ki je pokazala znake za blag sindrom zapestnega prehoda na obeh rokah, izvid kontrolnega pregleda pri abdominalnem kirurgu dne 29. 7. 2020 in ugotovitve opravljenega osebnega pregleda dne 12. 8. 2020. 8. Po 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) v zvezi z 19. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZZVZZ) se za poškodbo pri delu šteje, med drugim tudi poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

9. Glede spornega vzroka začasne nezmožnosti za delo je sodišče prve stopnje najprej pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca, ki je menil, da so vzrok začasne nezmožnosti za delo kasne posledice poškodbe pri delu z dne 5. 10. 2017, to je z utesnitvijo medialnega živca v zapestnem kanalu po zlomu spodnjega dela leve koželjnice. S takšnim mnenjem se je tožnik strinjal, ni pa se z njim strinjal toženec in predlagal imenovanje novega izvedenca.

10. Sodišče prve stopnje je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi takšnega predloga pridobilo še mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C. Po preučitvi celotne dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, tožnikovega zdravstvenega kartona in po opravljenem osebnem pregledu je menila, da je tožnik od 7. 2. 2020 začasno nezmožen za delo zaradi ugotovljenega sindroma karpalnega kanala levo zmerne in desno blage stopnje (izvid travmatologa z dne 27. 1. 2020) in posledično opravljenega operativnega posega na levi roki dne 16. 7. 2020, degenerativne spremembe aksialnega skeleta ter prilagoditvene motnje. Omenjeno stanje predstavlja bolezen. Sindrom utesnitve zapestnega prehoda je bolezen, ki nastane zaradi zožitve med kostnim delom kanala, ki tvori dno, in vezivnim ligamentom, ki tvori strop kanala in zožitev pritisne na živec medianus. Kot posledica zloma nastopi ta sindrom zožitve neposredno, po nastanku zloma s premaknjenimi kostnimi odlomki. V obravnavanem primeru je bil leta 2017 nastali zlom brez premaknitve in zato je izvedenski organ menil, da sindrom zapestnega prehoda, ki se je razvijal na obeh zapestjih, ni posledica od zloma spodnjega dela leve koželjnice, temveč spontano razvijajočih se degenerativnih sprememb. Izvedenski organ je izrecno menil, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo od 1. 9. 2020 do 20. 4. 2021 bolezen in ni posledica nezgode na delu z dne 10. 5. 2017. 11. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v takšnem izvedenskem mnenju imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 1. 9. 2020 do 20. 4. 2021 bolezen in ne poškodba pri delu. Vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo je sindrom zapestnega prehoda, ki se je razvijal na obeh zapestjih in ni posledica od zloma spodnjega dela leve koželjnice, temveč spontano razvijajočih se degenerativnih sprememb.

12. Poleg tega je sodišče prve stopnje z vpogledom v spis opr. št. II Ps 549/2020 in II Ps 417/2020 ugotovilo, da je vzrok nezmožnosti za delo v obdobju od 7. 2. 2020 do 15. 5. 2020 bolezen in ne poškodba pri delu z dne 10. 5. 2017. Glede na definicijo poškodbe pri delu določene v 66. členu ZPIZ-2 mora biti izpolnjen tudi pogoj neposredne vzročne zveze med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Torej za ugotovitev, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba pri delu, ne zadostuje če je ugotovljena posredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Prav tako pa dejstvo, da je bila tožnikova začasna nezmožnost za delo ves čas od leta 2017 do 2020 obravnavana kot posledica poškodbe pri delu in da je bil tožnik pred poškodbo zdrav, na kar se sklicuje pritožba, še ne pomeni samo po sebi, da je tudi v spornem obdobju bil začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

13. Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) ugotovilo, da so izpodbijane odločbe glede vzroka začasne nezmožnosti za delo pravilne in zakonite, je pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.