Jedro

Odškodninska odgovornost uprave po ZFPPod je odškodninska odgovornost za opustitev ukrepov oziroma kršitev prepovedi po tem, ko prezadolženost, kapitalska neustreznost oziroma nelikvidnost družbe že nastopi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačati v stečajno maso stečajnega dolžnika G. d.o.o. 11.820,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva uvedbe stečaja, to je od dne 28.1.2002 dalje v roku 15 dni, stroške uvedbe stečajnega postopka v skupni višini 1.791,02 EUR ter tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.812,22 EUR, vse v 15 dneh, v primeru zamude, pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper navedeno sodbo se je v prisodilnem delu pravočasno pritožil toženec. V laični pritožbi je navedel, da je v izpodbijani sodbi dejansko stanje napačno ugotovljeno in nepravilno uporabljeno materialno pravo. Toženec je navedel, da nikoli ni opustil ravnanj, ki bi jih bil dolžan storiti kot direktor družbe G. d.o.o. v smislu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). G. d.o.o. je družba v kateri ni bilo več družbenikov. Pred stečajem družbe je bila podpisana pogodba o prenosu poslovnih deležev v obliki notarskega zapisa po kateri nista več družbenika G. M. in G. A. Kot družbenik zato pritožnik ni bil primoran sklicevati skupščine za reševanje težav in za sprejem ukrepov za zagotovitev kapitalske uspešnosti ter za analizo vzrokov za nastop kapitalske neustreznosti in je odločitve sprejemal sam. Toženec je navedel, da se je trudil pridobiti nove partnerje, ki bi vložili denar v njegovo družbo, tudi iz B., H. in S., dokaz so izstavljene fakture. Nek tuji partner mu je ostal dolžan 6.000 DEM zaradi neplačila je moral plačevati obresti (več kot 2.000.000 SIT). Zaradi navedenih trditev toženec ne more biti odškodninsko odgovoren, saj je vedno deloval kot dober direktor in kot dober gospodar. Družba je šla v stečaj zato, ker na trgu ni mogla uspeti tako kot nešteto drugih. Ker je bil družbenik v d.o.o., prereka uporabljena določila ZFPPod in vztraja pri dosledni uporabi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) glede odgovornosti družbenika, ki je ni. Poudaril je tudi, da ni dobil vabila na glavno obravnavo, zato mu je sodišče prve stopnje odvzelo možnost sodelovanja v postopku. Isto velja za izvedeniško mnenje. Izvedenka tudi ni upoštevala, da je toženec ukrepal in iskal vzvode za rešitev družbe, žal pa pri tem ni bil uspešen. Nikjer pa ne piše, da mora kot edini družbenik imeti zapisnike skupščine o tem. Povedal je, da ima zapisnike. Če bo potrebno, jih bo sodišču tudi dostavil in dokazujejo, da je ukrepal kot dober gospodar. Predlagal je, da se sodba razveljavi njemu v prid. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po obravnavi predložene pritožbe ugotovilo, da pritožbeno zatrjevane kršitve postopka niso podane, niti ni izpodbijana sodba obremenjena z drugimi postopkovnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti v skladu z določilom II. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi ni utemeljena pritožba v tem, da toženec ni prejel vabila na obravnavo, s čimer je smiselno zatrjeval kršitev postopka po 8. točki II. odst. 339. člena ZPP. Iz zadevnega spisa izhaja, da je bilo vabilo za narok tožencu poskušano vročeno dne 18.1.2007 in dne 19.1.2007 ( list. št. ...), zaradi česar se v skladu s členom 142 v zvezi z 141. členom ZPP šteje za vročeno. Glede na navedeno, zatrjevana kršitev ni podana. Tudi izvedeniško mnenje izvedenke je bilo tožencu vročeno ( list. št. ...), ki mu pa, kot že obrazloženo, toženec tekom postopka na prvi stopnji ni nasprotoval, zaradi česar so pritožbene navedbe glede pomanjkljivosti v njem v skladu s členom 337 ZPP, nedovoljene kot pritožbene novote.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, tudi vpogleda v spis stečajnega sodišča opr. št. St. 36/2001 in izvedeniškega mnenja, ki mu toženec ni oporekal, čeprav je izvedeniško mnenje prejel, utemeljeno zaključilo, da toženec kot direktor družbe ni ukrepal v skladu z 10., 12. in 13. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. List RS št. 54/99). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo predvsem na po strankah neprerekanem izvedeniškem mnenju, izhaja, da je družba G. d.o.o.- v stečaju, katere direktor je toženec, postala nelikvidna že 7.5.1998, ter da bi glede na čas uveljavitve ZFPPod/99 ( dne 23.7.1999) toženec do 23.9.1999 moral začeti z ukrepi za sanacijo nelikvidnosti po členu 12 citiranega zakona oziroma predlagati stečaj oziroma postopek prisilne poravnave. Toženec slednjega ni storil, temveč je stečaj predlagala tožeča stranka sama. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana odškodninska odgovornost toženca. Pravna podlaga taki odločitvi je v določilu tč. 1 in 2 I. odst. 19. člena ZFPPod/99, ki je veljal v času sojenja na prvi stopnji.

Ni utemeljena navedba pritožbe, da družbeniki ne odgovarjajo in da se mora uporabljati ZGD. ZFPPod je vzpostavil pod pogoji člena 19 odškodninsko odgovornost uprave v primeru stečaja podjetja. Dejstvo, da je bil toženec direktor družbe G. d.o.o., je kot nesporno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pritožnik pa tega ne prereka, zaradi česar odgovarja kot poslovodja družbe (člen 3 ZFPPod/99) po členu 19 ZFPPod/99. Odgovornost uprave po ZFPPod/99 ni odgovornost za nastop kapitalske neustreznosti, prezadolženosti ali kratkoročne plačilne nesposobnosti, temveč je odgovornost samo za opustitev ukrepov, po tem ko tako finančno stanje že nastopi. Odškodninska odgovornost uprave, pod pogoji, ki jih določa ZFPPod/99, pomeni obveznost uprave povrniti škodo upnikom, ki jim nastane škoda, ker v stečaju družbe niso dosegli polnega poplačila svojih terjatev zaradi zakonsko navedenih opustitev. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da družbeniki po ZGD ne odgovarjajo, saj toženec v konkretnem primeru odgovarja le kot direktor (in ne kot družbenik) za zgoraj ugotovljene kršitve ZFPPod/99. Navedbe pritožbe, da je toženec iskal partnerje v tujini, ter da mu je nek partner v tujini ostal dolžan 6.000 DEM ter glede neplačila obresti so nedovoljene pritožbene novote (člen 337 ZPP), saj jih je pritožnik navedel prvič šele v pritožbi, pri tem pa ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj jih ni podal pravočasno v postopku na prvi stopnji.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podane pomanjkljivost na katere meri pritožba niti tiste na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je v skladu z določilom člena 353 ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker pritožnik ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.