Jedro

Prepričljivosti te dokazne ocene pa pritožba ne more izpodbiti z izpostavljanjem, da iz dokazov ne izhaja, da bi priča C. C. kot voznika videla ravno obdolženca, saj je glede na razloge izpodbijane sodbe izpostavljena priča navedeno potrdila z izpovedjo, da se je ves čas peljala za voznikom ter da je iz vozila na voznikovi strani ravno ob prihodu policistov izstopila oseba, s katero sta policista izvedla nadaljnji postopek, t.j obdolženi. Prav tako pa pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pritožba ne more ovreči s trditvijo, da je priča A. A. potrdila, da je vozila ona, saj je ocena njene izpovedi kot neverodostojne po sodišču prve stopnje razumna in prepričljiva, ker iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da ne le, da njeno pričanje ni skladno s pričanji policistov in priče C. C. ter listinskimi dokazi v spisu, njeno pričanje ni skladno niti z izpovedjo obdolženca, saj sta glede poti vožnje osebnega vozila po vrnitvi v Celje izpovedovala drugače.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 in prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena ZPrCP, mu za storjena prekrška določilo globo 500,00 EUR in 1.200,00 EUR, nato pa izreklo enotno sankcijo - globo v višini 1.700,00 EUR, v globo vštelo čas pridržanja tako, da je v globo vštelo 20,00 EUR in odločilo, da mora obdolženec plačati preostali znesek globe v višini 1.680,00 EUR, zavrnilo je predlagateljev predlog za odvzem motornega vozila lastnici ter odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške postopka o prekršku, in sicer sodno takso v višini 170,00 EUR ter do sedaj znane stroške postopka o prekršku v skupnem znesku 148,23 EUR, pri čemer je globo dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe. Postopek o prekršku zoper obdolženca zaradi prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 je na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo ter pri tem odločilo, da ker se stroški ustavljenega postopka ne dajo izločiti iz skupnih stroškov, jih tudi v tem delu nosi obdolženec.

2.Zoper tako odločitev se pritožuje obdolženec iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma podredno, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je obdolženec dne 29. 1. 2024 vložil pravočasno vsebinsko napoved pritožbe, po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, pa je dne 28. 3. 2024 vložil pritožbo, vendar prepozno. Sodišče prve stopnje je navedeno pritožbo s sklepom PR 807/2023 z dne 26. 4. 2024 zavrglo, vendar je pritožbeno sodišče s sklepom PRp 113/2024 z dne 11. 9. 2024 odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, saj kasneje vložena prepozna pritožba ne predstavlja ovire za vsebinsko obravnavo napovedi pritožbe, ki vsebuje vse elemente pritožbe.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom PR 807/2023 z dne 16. 10. 2024 razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe PR 807/2023 z dne 8. 1. 2024 ter v pritožbeno obravnavo predložilo pravočasno vsebinsko napoved pritožbe obdolženca z dne 29. 1. 2024.

6.5. Z obdolžilnim predlogom je prekrškovni organ obdolžencu očital, da je dne 24. 7. 2023 ob 17.48 uri vozil osebni avtomobil v naselju Zagrad, kljub temu, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja "B" kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, saj ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja (prekršek po osmem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1) ter da je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah odklonil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, ki mu ga je odredil policist zaradi ugotovitve, ali je imel kot udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno (prekršek po dvanajstem odstavku v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 107. člena ZPrCP).

7.6. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je obdolženec branil s trditvami, da je v očitanem času ni bil udeležen v cestnem prometu, saj je vozila A. A., ki je osebno vozilo parkirala na parkirišču stanovanjske hiše, policisti pa so prišli, ko je bilo vozilo že parkirano in motor ugasnjen ter postopek izvedli na zasebnem zemljišču. Pri tem so želeli, da alkotest opravi obdolženec, zato ga je opravil kar 4 krat in je vedno pokazal 0,00.

8.Zaključek, da je obdolžencu storitev prekrškov dokazana tako v objektivnem kot subjektivnem smislu, je sodišče prve stopnje vezalo na dejstva, ki jih je ugotovilo na podlagi izpovedbe policista Č. Č., policista B. B., priče C. C. ter listinskih dokazov (zlasti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 24. 7. 2023 in poročila dežurnega policista z dne 10. 11. 2023), pri čemer je zaslišalo tudi obdolženca ter pričo A. A.. V posledici dokazne ocene tako izvedenih dokazov je z gotovostjo ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, da je obdolženec vozil osebno vozilo, oziroma da je bil obdolženec tisti, ki je pri trgovini Dipo sedel za volan, da je bil obdolženec sam v vozilu, da je po tem, ko ga je parkiral, izstopil iz vozila na voznikovi strani, da je bil očitno pod vplivom alkohola, saj se je držal za vrata in opotekal, ko je izstopil iz vozila, da je odrejeni preizkus alkoholiziranosti odklonil ter da v času prekrška ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja "B" kategorije.

9.7. Ob navedenem pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva ugotovilo le na podlagi izpovedbe policistov.

10.Ob tem, ko je sodišče zaslišalo tako obdolženca, kot tudi z njegove strani predlagano pričo A. A, obdolženca obveščalo in ga tudi povabilo k nadaljnjim procesnim dejanjem, je neutemeljena (sicer pavšalno) zatrjevana kršitev 90. člena ZP-1 ter sklicevanje na odločbe VS RS IV Ips 63/2014, VS RS IV Ips 39/2015 ter VS RS IV Ips 106/2012, saj so bile obdolžencu dane zadostne možnosti, da je lahko zavzel stališče tako glede dejanskih, kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenih očitkov. Ker je ob obrazloženem kontradiktornost postopka pred sodiščem prve stopnje obdolžencu bila zagotovljena, pa pritožnik s sklicevanjem na primere Milenović proti Sloveniji, Perak proti Sloveniji, Gaspari proti Sloveniji in Kariž proti Sloveniji ne more izpodbiti zakonitosti napadene odločitve sodišča prve stopnje.

11.8. Dokazno oceno sodišča prve stopnje obdolženec izpodbija z vztrajanjem pri svojem opisu dogodka kritičnega dne1 ter z izpostavljanjem, da iz dokazov ne izhaja, da bi priča C. C. kot voznika videla ravno obdolženca.

12.Ko iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, (-) da je priča C. C., ki je poklicala dežurnega policista na Policijsko postajo Celje in prijavila, da se je pred trgovino Dipo v vozilo usedel in odpeljal starejši, vidno vinjeni gospod, prepričljivo in verodostojno izpovedala, da se je od trgovine Dipo vozil za tem voznikom, spremljal njegovo gibanje in sporočal lokacijo do prihoda policistov, da je obdolženec bil sam v vozilu in je iz njega ob prihodu policistov izstopil na voznikovi strani, pri tem pa se je držal za vrata in opotekal, (-) da sta policista B. B. in Č. Č. skladno izpovedala, da sta voznika dohitela tik pred prihodom domov, da sta parkirala za njim, da je bil obdolženec v vozilu sam, da je ob njunem prihodu izstopil iz vozila, naknadno pa je na kraj prekrška prišla neka ženska ter (-) da iz vsebine zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z dne 24. 7. 2023 izhaja, da je obdolženi odklonil preizkus alkoholiziranosti, zapisnik pa je podpisal brez pripomb, iz seznama veljavnih listin pa, da obdolženi nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je razumen in prepričljiv tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je v kritičnem času v cestnem prometu bil udeležen obdolženi in ne A. A., da obdolženi v času prekrška ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja ter da je obdolženi zakonito odrejen preizkus alkoholiziranosti odklonil.