Jedro

Tožnici (toženki po nasprotni tožbi) sta glede dajatvenega zahtevka navadni sospornici, saj je mogoče spor zoper vsako od njiju rešiti na drugačen način (npr. če bi sodišče ugotovilo, da ena od njiju protipravno vznemirja toženca pri izvrševanju služnosti, druga pa ne). Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožnice (prve toženke po nasprotni tožbi) in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožnice (druge toženke po nasprotni tožbi).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnici sta v tožbi objektivno kumulirali naslednja dva zahtevka: - zahtevek na ugotovitev, da za gospodarske potrebe toženčevih nepremičnin ne obstaja služnostna pravica hoje in voženj v smeri točke A do točke B v breme tožničine nepremičnine, parcele 498/1 k.o. ...; zahtevek, da sta toženca dolžna opustiti poseganje v lastninsko pravico tožnic na tej nepremičnini, zlasti opustiti hojo in vožnjo preko navedene parcele.

2. Toženca sta v nasprotni tožbi objektivno kumulirala naslednje zahtevke: - zahtevek na ugotovitev, da za gospodarske potrebe nepremičnin tožencev (tožnikov po nasprotni tožbi) obstaja služnostna pravica hoje in voženj z vsemi vozili po obstoječi cestni trasi v smeri od A-B-C do D v breme solastne nepremičnine tožnic (toženk po nasprotni tožbi), parcele 498/1 k.o. ...; - zahtevek, da sta tožnici (toženki po nasprotni tožbi) dolžni tožencema (tožnikoma po nasprotni tožbi) izstaviti za vknjižbo primerno listino, na podlagi katere bo mogoč vpis služnostne pravice v širini 2,5 metra; zahtevek, da je tožnicama (toženkama po nasprotni tožbi) prepovedano vsakršno poseganje v služnostno pravico, opisano v prejšnjih dveh točkah.

Kasneje sta tem zahtevkom dodala še zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja v točki A, tako da sta tožnici (toženki po nasprotni tožbi) dolžni služnostno traso na razdalji 20 m utrditi v isti širini in isti liniji, kot poteka trasa v smeri proti S ter jo speljati tako, da bo na parcelo možno zapeljati z vsemi vozili.

3. Sodišče prve stopnje je zahtevke tožnic zavrnilo. O zahtevkih iz nasprotne tožbe je odločilo tako, da je ugodilo zahtevku tožencev na ugotovitev služnostne pravice v smeri od A2-B-C in zahtevku za izstavitev listine (točka A izreka), ugodilo zahtevku na ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje z vozili, namenjenimi kmetijskemu obdelovanju gospodujočih zemljišč, po obstoječi cestni trasi parcele št. 498/1 k.o. ... v smeri od točke C do točke D in zahtevku za izstavitev listine ter tožnicama (toženkama po nasprotni tožbi) prepovedalo vsakršno poseganje v služnostno pravico na trasi med točkami A2-B-C-D (točka B izreka), v presežnem delu pa je tožbene zahtevke zavrnilo (točka C izreka).

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic (zoper odločitev o tožbi in zoper odločitev o nasprotni tožbi v točki B izreka) in pritožbo tožencev (zoper odločitev o nasprotni tožbi v točki C) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

5. Zoper navedeno odločitev sta tožnici (toženki po nasprotni tožbi) vložili vlogo z naslovom „predlog za dopustitev revizije“ oziroma „predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti“, v kateri uveljavljata razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

6. Sodišče je navedeno vlogo (pravilno) obravnavalo kot revizijo in jo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni dovoljena.

8. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

9. Revizija tožnic v delu, s katerim izpodbijata pravnomočno odločitev o zahtevkih iz tožbe, ni dovoljena že zato, ker v postopku navedena vrednost spora 280.000 SIT (sedaj 1.168,42 EUR) ne presega revizijskega praga. Nedovoljen je tudi preostali del revizije, s katerim tožnici izpodbijata odločitev o zahtevkih iz nasprotne tožbe (točko B izreka). Toženca sta v nasprotni tožbi zoper dve tožnici (toženki po nasprotni tožbi) objektivno kumulirala dva nedenarna tožbena zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Ugotovitveni zahtevek na obstoj služnostne pravice in z njim povezan zahtevek za izstavitev listine toženca (tožnika po nasprotni tožbi) utemeljujeta na pridobitvi služnostne pravice s priposestvovanjem in na podlagi določbe 217. člena Stvarnopravnega zakonika. Dajatveni zahtevek, s katerim zahtevata prepoved poseganj v to pravico (actio confesoria oziroma tožba na varstvo služnosti), utemeljujeta na posegu v izvrševanje služnosti in določbi 212. člena istega zakonika. Ne glede na to, ali se navedena sklopa zahtevkov upoštevata kot glavni in vmesni ugotovitveni zahtevek, je ključno, da sta tožnici (toženki po nasprotni tožbi) glede dajatvenega zahtevka navadni sospornici, saj je mogoče spor zoper vsako od njiju rešiti na drugačen način (npr. če bi sodišče ugotovilo, da ena od njiju protipravno vznemirja toženca pri izvrševanju služnosti, druga pa ne). Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov mora biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek v razmerju do prve tožnice (prve toženke po nasprotni tožbi) in posebej za zahtevek v razmerju do druge tožnice (druge toženke po nasprotni tožbi)(1). Ker toženca (tožnika po nasprotni tožbi) nista ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak sta navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.100.000 SIT (sedaj 4.590,23 EUR), nobena od tožnic (toženk po nasprotni tožbi) pa med postopkom na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP ni zahtevala pravilne določitve vrednosti spornega predmeta, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsake tožnice (toženke po nasprotni tožbi). Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena, zato revizija tožnic ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj tudi odločbe II Ips 700/800 z dne 17. 11. 2011, II Ips 262/2007 z dne 17. 9. 2009, II DoR 389/2011 z dne 12. 1. 2012 in II Ips 928/2007 z dne 29. 1. 2009.