Jedro

Svoje trditve o pomanjkljivostih opomina bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina prvostopno sodišče opozoril, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil.

Izrek

1. Pritožba tožeče stranke se šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (o pravdnih stroških).

2. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2010 potrdi.

Obrazložitev

V ponovnem sojenju je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 01. 06. 2010, v zvezi s popravnim sklepom z dne 22. 10. 2010 o še spornem delu razsodilo: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki M. B. plačati; glavnični znesek 10.015,02 EUR, evrsko protivrednost zakonskih zamudnih obresti od 800.000,00 SIT, za čas od 05. 09. 2006 dalje, do vključno 31. 12. 1996; preračunano po tečaju zamenjave z dne 01. 01. 2007 (1. EUR = 239,63 SIT) zakonske zamudne obresti od 3.338,34 EUR od vključno 01. 01. 2007 dalje za čas do plačila; zakonske zamudne obresti od 6.676,68 EUR od vključno 02. 06. 2010 dalje do plačila; vse v 15 dneh in pod izvršbo; Tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od evrske protivrednosti zneska 1.600.000,00 SIT za čas od 05. 09. 2006 do 01. 06. 2010 se zavrne; Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki 178,37 EUR separatnih stroškov tega postopka.“ Proti dajatvenemu delu sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka, iz pritožbe tožeče stranke pa izhaja, da se pritožuje na odločitev o stroških postopka.

K pritožbi tožeče stranke: Iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo le o separatnih stroških tožeče stranke v znesku 178,37 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki. V zvezi s pravdnimi stroški pa je v obrazložitvi na 11. strani svoje sodbe zapisalo, da izrek o stroških temelji na 2. odst. 154. čl. in 158. čl. ZPP in pojasnilo, da sta pravdni stranki v tem postopku le delno uspeli ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Odločitev o tem pa je iz izreka sodbe izpadla.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta v tej pravdi obe stranki zahtevali povrnitev vsaka svojih pravdnih stroškov, zato bi sodišče prve stopnje o teh zahtevkih moralo v izreku odločiti (prim. 3. odst. 324. čl. ZPP v zvezi s 332. čl. ZPP). Iz določila 325. čl. ZPP izhaja, da takrat, kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga izdajo dopolnilne sodbe. Ker obrazložitev sodbe ne more nadomestiti izreka te sodbe, je pritožbo tožeče stranke treba obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (odločitve o stroških postopka). Glede na navedeno bo moralo sodišče prve stopnje k izdani sodbi v smislu zgornje obrazložitve izdati dopolnilno sodbo o stroških postopka.

K pritožbi tožene stranke: Kot rečeno, se je proti dajatvenemu delu sodbe tožena stranka pravočasno pritožila. Ker takse za pritožbo ni plačala, jo je sodišče prve stopnje z opominom z dne 27. 08. 2010 (list. št. 296-297) pozvalo, naj v 15 dneh od prejema opomina plača takso za pritožbo v skupnem znesku 291,42 EUR. Ta opomin je pooblaščenec tožene stranke prejel, kot izhaja iz sodišču vrnjene povratnice, dne 30. 08. 2010. Dne 20. 09. 2010 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da taksa za pritožbo ni bila plačana (Uradni zaznamek na list. št. 303). Dolžno takso za pritožbo je tožena stranka plačala šele 01. 10. 2010 (list. št. 304). Zato je s sklepom z dne 22. 10. 2010 pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno.

Proti temu sklepu se je tožena stranka po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila. V pritožbi je navedeno, da je opomin pomanjkljiv, da na njem ni niti podpisa niti datuma pa tudi pouka ne o tem, da bo sodišče štelo pritožbo za umaknjeno, če taksa v 15-dnevnem roku ne bo plačana. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

V spisu se, kot rečeno, na list. št. 296-297 nahaja opomin, katerega drugopis je bil poslan pooblaščencu toženi stranki. Druga stran tega opomina (list. št. 297) vsebuje pravni pouk, da bo sodišče prve stopnje skladno z določilom 3. odst. 105.a člena ZPP pritožbo štelo za umaknjeno, v kolikor v 15-dnevnem roku od prejema taksnega opomina taksa ne bo plačana. Glede na navedeno zgolj s tem, da je pooblaščenec tožene stranke k pritožbi priložil fotokopijo tistega opomina (obe strani, od katerih je druga stran prazna), ki da ga je bil prejel od sodišča, ni dokazal, da druga stran tega opomina ni vsebovala enakega pouka o posledicah neplačila, kot se nahaja na list. št. 297. Svoje trditve bi pooblaščenec tožene stranke dokazal le, če bi takoj po prejemu opomina opozoril prvostopno sodišče, da pravni pouk, štampiljka sodišča in podpis sodnika manjkajo, česar pa ni storil. Ker zato ni dokazal, da je prejel pomanjkljiv opomin, taksa pa je bila plačana po preteku danega 15-dnevnega roka, je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa tega sklepa ni našlo kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).