Jedro

Vendar ugotovitev, da ima sporna cesta status javne ceste in tako status javnega dobra temelji, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, na zaporedni številki 518, 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Ur. l. RS, št. 70/2005, dalje Odlok).

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. O pritožbenih stroških bo odločeno v končni odločbi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je toženi stranki naložilo, da v 15 dneh s tožečo stranko sklene prodajno pogodbo z vsebino, kot izhaja iz izreka te sodbe, sicer bo to pogodbo nadomestila sodba. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.049.488,30 SIT v 15 dneh, v primeru zamude s plačilom pa še zakonske zamudne obresti od tega zneska za čas od izteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Proti sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim trditvam tožene stranke in predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijano prvostopno sodbo. Predlagala je povrnitev svojih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe druge stopnje do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje si je kot ključno za odločitev o zadevi zastavilo vprašanje, kdaj je bila sporna cesta na parc. št. ... opredeljena kot javna cesta. Prvostopno sodišče je jasno obrazložilo, da je sporna cesta v času, ko jo je tožeča stranka s prodajno pogodbo z dne 14.6.2000 pridobila v last, predstavljala zazidano stavbno zemljišče – cesto, in da takrat še ni bila opredeljena kot javna cesta. Vendar ugotovitev, da ima sporna cesta status javne ceste in tako status javnega dobra temelji, kar je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, na zaporedni številki 518, 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Ur. l. RS, št. 70/2005, dalje Odlok). Iz te določbe namreč izhaja, da je cesta 24. junija v dolžini 393 metrov in sicer od Šlandrove ulice do hišne številke 31, mestna oziroma krajevna cesta. V skladu z 2. členom Odloka so mestne in krajevne ceste podkategorija lokalnih cest, slednje pa kategorija občinskih cest. Vendar pa je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je bila sporna cesta identificirana le s parcelnimi številkami, teh pa omenjeni Odlok ne opredeljuje. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz izreka izpodbijane sodbe, kjer je povzet tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe namreč ni razvidno, ali so parcele št. tiste, ki so v skladu z Odlokom navedene v 6. členu tega Odloka. V slednjem je namreč pod zaporedno številko 518. naveden potek odseka od ceste 24. junija tako kot je bilo zgoraj navedeno. Podan je torej razveljavitveni razlog po 1. odstavku 354. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje bo najprej moralo na podlagi 108. člena ZPP vrniti tožeči stranki tožbo v popravo, saj je v 1. odstavku 2. člena tožbenega zahtevka na sklenitev kupoprodajne pogodbe nepopolna. Od izida postopka poprave tožbe bo odvisno, kako bo potekal nadaljnji postopek. Če bo tožeča stranka tožbo popravila, bo na podlagi izvedenega dokaznega postopka moralo o zadevi ponovno odločiti.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.