Jedro

Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se načrt poteka stečajnega postopka določi tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu določitve načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 4. 10. 2022 (red. št. 110).

2. Zoper navedeni sklep vlagata pravočasno pritožbo upnika A. d. o. o. in B. B. Upnika v pritožbi kot bistveno navajata, da stečajni dolžnik ni več lastnik nepremičnega premoženja. Menita, da zato niso utemeljene predlagane aktivnosti v zvezi s pridobivanjem posesti ter uporabnega dovoljenja, prav tako pa tudi ne v zvezi s prodajo nepremičnega premoženja. Iz istega razloga menita, da je predlagano obdobje teka stečajnega postopka (do 22. 8. 2028) nesorazmerno dejanjem, ki jih mora opraviti stečajna upraviteljica v tem postopku. Pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev predloga načrta poteka stečajnega postopka v popravo oziroma v dopolnitev stečajni upraviteljici.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je stečajna upraviteljica sodišču predložila otvoritveno poročilo (red. št. 66), katerega priloga je predlog načrta poteka stečajnega postopka. Po ugovoru upnikov je upraviteljica sodišču predložila nov predlog načrta poteka postopka, ki je skladen z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP. V novem načrtu poteka stečajnega postopka je ustrezno upoštevan čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja ter upošteva tudi specifiko tega postopka.

5. V štirih mesecih po začetku stečajnega postopka mora upravitelj pripraviti in sodišču predložiti otvoritveno poročilo (prvi odstavek 294. člena ZFPPIPP), ki ga sestavljajo trije deli. Otvoritveno poročilo mora vsebovati: (1.) opis stečajne mase, ki vključuje podatke o vrednosti stečajne mase in premoženju, ki jo sestavlja, (2.) predlog načrta poteka stečajnega postopka za vsako vrsto premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ki vključuje opis pravnih poslov in drugih dejanj, ki jih je treba opraviti v zvezi z unovčenjem tega premoženja in roke, v katerih mora upravitelj ta dejanja opraviti in (3.) predlog predračuna stroškov stečajnega postopka, ki mora vključevati podatke iz drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase1 in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila. Iz otvoritvenega poročila izhaja, da je stečajni dolžnik2 zemljiškoknjižni solastnik v poročilu navedenih parcel, na katerih je bil zgrajen objekt na naslovu C. Ker je v zemljiški knjigi vpisana solastninska pravica na navedenih parcelah v korist stečajnega dolžnika, se domneva, da je solastnik navednega objekta stečajni dolžnik.3 Predlog načrta poteka stečajnega postopka je torej skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.

7. Upnika v pritožbi kot bistveno trdita, da stečajni dolžnik ni več lastnik nepremičnega premoženja, kar naj bi bilo razvidno iz plomb, vpisanih v zemljiški knjigi. Upnika torej v pritožbi trdita, da stečajni dolžnik, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnega premoženja, zaradi predhodne prodaje nepremičnega premoženja (in pričakovane lastninske pravice kupca nepremičnine), ni hkrati resnični (dejanski) lastnik tega nepremičnega premoženja. Upnika svoje trditve z ničemer ne konkretizirata, saj ne podata nobenih konkretnih navedb glede zatrjevane predhodne prodaje tega nepremičnega premoženja. V zvezi z nerešenimi zemljiškoknjižnimi predlogi4 pa iz pojasnil upraviteljice v otvoritvenem poročilu izhaja, gre za predloge za vknjižbo lastninske pravice brez kakršnihkoli prilog. Upnika zato zgolj s sklicevanjem na začete zemljiškoknjižne postopke sedaj napadenega sklepa ne moreta uspešno izpodbiti.5 V kolikor pa bi se v nadaljevanju postopka izkazalo, da obstaja pravna ovira za prodajo tega nepremičnega premoženja,6 bi to lahko utemeljevalo spremembo načrta poteka stečajnega postopka (smisleno tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

8. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba zato ni utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Stečajna masa je v prvem odstavku 224. člena ZFPPIPP opredeljena kot premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov stečajnega postopka in plačilo terjatev upnikov. 2 Stečajni dolžnik je v zvezi s tem v ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka tudi sam navajal, da je zemljiškoknjižni solastnik 635/1000 stavbe na naslovu C., stoječe na par. št. 337/4, 337/6, 337/7, 338/8, 337/9 in 337/10, vse k. o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjske enote z oznako S1, S2, S4, S6 in dela stanovanjske enote S7 ter da poteka nepravdni postopek v zvezi z vzpostavitvijo etažne lastnine na stavbi. 3 Pri nepremičninah velja domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Glede na načelo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ) deli objekt enako pravno usodo kot zemljišče. 4 Pojem plombe je definiran v prvem odstavku 134. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (prvi odstavek 134. člena ZZK-1). 5 N. Plavšak, Uveljavljanje izločitvene pravice v stečajnem postopku, Dnevi insolvenčnega prava, DIP/2017, Ljubljana 2017, str. 91. 6 Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico na nepremičnini ima tudi tisti pričakovani lastnik, v korist katerega je zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice začelo učinkovati pred začetkom stečajnega postopka (3. točka tretjega odstavka 94. člena ZZK-1).