10. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Gorazda Balažica, Murska Sobota, na seji 10. decembra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. II Ks 6564/2020 z dne 31. 7. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. II K 6564/2020 z dne 21. 5. 2020 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno zakonsko določbo. Zatrjuje njeno neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Navaja, da izpodbijana ureditev glede plačila za delo neutemeljeno vzpostavlja neenako obravnavanje zagovornikov, ko so ti postavljeni po uradni dolžnosti s strani sodišča. Iz istega razloga naj bi jih izpodbijana ureditev neenako obravnavala v primerjavi z drugimi udeleženci kazenskih postopkov, kot so npr. sodni tolmači in sodni izvedenci, ki jih prav tako postavi sodišče.

2.Pobudnik (odvetnik) vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija pravnomočen sklep, s katerim so mu bili priznani potrebni izdatki in nagrada za zastopanje obdolženca po uradni dolžnosti v kazenskem postopku, in sicer v skupnem znesku 2.426,65 EUR. Ker je bil pritožnik s sklepom sodišča postavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, mu je prvostopenjsko sodišče na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) priznalo nagrado in potrebne izdatke v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.[1] Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča je kot neutemeljene zavrnil pritožnikove očitke o nepravilni odmeri stroškov in nagrade. Glede očitkov pritožnika o protiustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv pa je pojasnil, da ustavna presoja ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča. Pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22. in 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Trdi, da je sodišče stroške odmerilo v nasprotju s Pojasnili in obvezno razlago Odvetniške tarife, ki naj bi jo podal Upravni odbor Odvetniške zbornice. Sodišče naj obvezni razlagi odvetniške tarife ne bi sledilo, temveč naj bi se arbitrarno in neutemeljeno sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 345/2005 z dne 13. 4. 2006, po kateri sodišča in drugi državni organi niso dolžni upoštevati obvezne razlage odvetniške tarife, ki jo sprejme le Odvetniška zbornica Slovenije brez soglasja ministra za pravosodje in ni objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Za pritožnika naj bi bilo s tega vidika sporno zmanjšano priznanje stroškov in nagrade v zvezi s pripornim sklepom kot sklepom procesne narave. Pritožnik oporeka tudi razlagi sodišč, da ne gre za situacijo, v kateri bi se obdolžencu očitalo več kaznivih dejanj, in da so sodišča v času med 16. 3. 2020 in 16. 5. 2020 naroke v nujnih zadevah opravljala enako kot v času sodnih počitnic. Sodišči naj bi kršili drugi odstavek 14. člena in 22. člen Ustave, saj naj bi odločili arbitrarno, brez razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer naj bi bili kršeni tudi pravici pritožnika do izjave in do učinkovitega pravnega sredstva, o pritožbi zoper prvostopenjski sklep pa naj ne bi odločilo višje sodišče, temveč sodišče prve stopnje.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik zanj dr. Matej Accetto Podpredsednik

[1]Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da sta odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki opravlja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičena do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi jima pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.