Jedro

Za neskladno gradnjo gre glede na določilo točke 12.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.

V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa to še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru.

Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave z ogledom na kraju samem, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku tožniku za neskladno gradnjo gospodarskega poslopja na zemljišču s parc. št. 222/1 k.o. ... odmeril nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po stopnji SDU=712,45 točke, kar znaša 2.849,80 EUR. Odredil mu je, da plačilo izvrši 30 dni po izvršljivosti odločbe.

2. V obrazložitvi navedene odločbe prvostopenjski organ navaja, da je tožnik vložil zahtevo za izdajo delnega uporabnega dovoljenja za pritličje kmetijskega objekta na navedenem zemljišču, iz priloženih projektov izvedenih del pa je bilo ugotovljeno, da je objekt izveden v neskladju z izdanim gradbenim dovoljenjem in da je kot del gospodarskega poslopja zgrajen tudi skedenj, ki bi moral biti na podlagi gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta zgrajen stikoma z gospodarskim poslopjem kot samostojni objekt. Skedenj je konstrukcijsko povezan z objektom in je njegov sestavni del. Zaradi tega je bila na poziv upravnega organa vložena 30. 12. 2013 zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za že zgrajeno gospodarsko poslopje. Zahtevi je bil priložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD1), ki pa v celoti ne izkazuje dejanskega stanja zgrajenega objekta. Prvostopenjski organ je za dne 10. 4. 2014 razpisal ustno obravnavo združeno z ogledom na kraju samem, ki pa se je tožnik niti njegov pooblaščenec nista udeležila in za neudeležbo nista navedla razloga oziroma dostavila opravičila. Že na ogledu v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo ugotovljeno, da je v pritličju zgrajen prizidek, ki pa v PGD1 ni prikazan. Prav tako v PGD1 ni prikazana vratna odprtina.

3. Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na peti odstavek 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da mora investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona. Ker je stavba zgrajena v nasprotju z izdanima gradbenima dovoljenjema, gre za neskladno gradnjo v skladu z določili točke 12.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1, kjer je določeno, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim. V nadaljevanju obrazložitve odločbe prvostopenjski organ natančno pojasnjuje, kako je po posameznih kriterijih iz Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba) prišel do seštevka 712,45 točk, kar znaša 2.849,80 EUR.

4. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 5. Tožnik v tožbi nasprotuje navedbam prvostopenjskega organa, da se tožnik in njegov pooblaščenec obravnave nista udeležila, čeprav sta bila pravilno vabljena, in da naj svoje odsotnosti ne bi upravičila. Dejstvo je, da se je pooblaščenec pravočasno opravičil zaradi odsotnosti, kar je razvidno iz upravnega spisa. S tem je bilo tožeči stranki onemogočeno zaslišanje v postopku, kar je absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožniku ni bila dana možnost, da bi se izrekel o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Nadalje tožnik navaja, da je pred izdajo izpodbijane odločbe predložil tudi dopolnitev novega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD-2). Prvostopenjski organ pa je upošteval zgolj PGD-1, moral pa bi upoštevati tudi PGD-2. Zaradi neupoštevanja PGD-2 ter zaradi neizvedbe meritev pri izvedbi ustne obravnave na kraju samem je bilo tudi dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Kakšne so natančne mere spornega objekta bo lahko ugotovil šele izvedenec gradbene stroke, ki naj ga postavi sodišče. To, da so površine oziroma gabariti objekta, katere je za osnovo obračunal prvostopenjski organ, napačni, potrjujejo tudi javno dostopni podatki Geodetske uprave RS. Poleg tega je prvostopenjski organ tožniku dne 4. 4. 2012 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, kjer je navedeno, da bo objekt zgrajen stikoma z obstoječim objektom. Iz tega pa sledi, da je prvostopenjski organ dovolil gradnjo objekta, ki se stika z obstoječim objektom, pri čemer pa ni določeno, na kakšen način mora biti izveden stik z obstoječim objektom in tudi ni določeno, koliko obodnih nosilnih sten bi moral ta objekt imeti. Ne glede na to, da je tožnik pridobil gradbeno dovoljenje za skedenj, pa pripominja, da se skedenj po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost šteje kot pomožen enoetažni kmetijsko gozdarski objekt, za katerega sploh ni več potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Tožnik se tudi ne strinja z izračunom faktorja F3 iz Uredbe, ki določa obseg nedovoljene gradnje. Prvostopenjski organ je površino za odmero navedenega faktorja obračunal tako, kot da gre za v celoti nelegalen objekt oziroma gradnjo, ki gradbenega dovoljenja nikoli ni imela. Pri obračunu površin faktorja F3 je kot bruto etažna površina lahko upoštevna zgolj razlika v površinah med gradnjo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ter dejansko izvršeno gradnjo. Pri tem se tožnik sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. III U 29/2010, iz katere izhaja, da je bil obseg neskladne gradnje zavezanca za plačilo nadomestila bistveno večji od tega, kakršnega je v enem in istem objektu izvršila tožeča stranka. Prvostopenjski organ bi moral ugotavljati zgolj presežek izvršene gradnje glede na gradnjo, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. To, da je takšen način obračuna bil nepravilen, pa izhaja tudi iz navodila tožene stranke upravnim enotam z dne 17. 4. 2014. Tožnik predlaga, naj sodišče razpiše glavno obravnavo in obe odločbi odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Skladno s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. V skladu s petim odstavkom istega člena plača oseba iz prvega odstavka tega člena nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je bilo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovljeno, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje. Gre za postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki se je začel z zahtevo, ki je bila vložena 30. 12. 2013 s strani tožnika. Ta zahteva pa je bila vložena ravno zaradi tega, ker je bilo s strani prvostopenjskega organa ugotovljeno, da je zgrajeni objekt v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 5. 9. 2008 ter gradbenim dovoljenjem za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012. Za neskladno gradnjo pa gre glede na določilo točke 12.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 zato, ker je bilo gradbeno dovoljenje sicer izdano, vendar je bilo ugotovljeno, da je takšna gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, oziroma da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim. Torej so v obravnavani zadevi nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.

9. Sodišče ugotavlja, da tožnik v tožbi ugovarja načinu vodenja postopka, nadalje ugotovitvi, da je sploh šlo za neskladno gradnjo in pa samemu izračunu v tistem delu, ki se nanaša na faktor F3, ki določa obseg nedovoljene gradnje. V nadaljevanju se sodišče opredeljuje do posameznih tožbenih ugovorov.

10. Sodišče se ne strinja s tožbenimi trditvami, da naj bi šlo za bistveno kršitev določb postopka, ker se tožeča stranka ni udeležila ustne obravnave z ogledom na kraju samem dne 10. 4. 2014. Skladno s petim odstavkom 102. člena ZUP se narok za ustno obravnavo lahko preloži, če so za to podani upravičeni razlogi. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožnikov pooblaščenec sicer prosil za preložitev ustne obravnave, ni pa navedel, zakaj prosi za preložitev. Iz navedenega razloga ga je prvostopenjski organ z dopisom z dne 20. 3. 2014 pozval, naj čimprej sporoči razlog, zaradi katerega se ne more udeležiti ustne obravnave in če je možno, za te razloge dostavi ustrezno potrdilo, da bo lahko narok preložen. Na ta dopis pa je tožnikov pooblaščenec odgovoril zgolj s predložitvijo pooblastila za zastopanje, ni pa navedel razlogov, zaradi katerih se ne bi mogel udeležiti obravnave dne 10. 4. 2014. Prvostopenjski organ tako ni imel nobenih dokazil, da gre za upravičen razlog. Glede na to, da je bila tožeči stranki dana možnost, da se udeleži ustne obravnave, razlogov za izostanek pa ni navedla, ampak zgolj to, da prosi za preložitev, sodišče meni, da ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.

11. V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi moral prvostopenjski organ upoštevati tudi PGD-2 in ne samo PGD-1, pa sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjski organ do PGD-2 opredelil in tudi navedel razloge za to, zakaj ga ne more upoštevati. Tako je v obrazložitvi odločbe na strani 4 navedeno, da je v PGD-2 prikazano, da je del stavbe (skedenj) zgrajen ločeno od ostalega dela stavbe in da če je dejansko stanje res tako, kot ga prikazuje PGD-2, to pomeni, da je tožnik predelno steno z vratno odprtino odstranil in na drugem mestu zgradil nov temelj in novo nosilno steno ter izvedel dilatacijo skozi obe zunanji steni. Te dilatacije pa na obeh ogledih ni bilo, kar je razvidno iz fotografij in zaradi tega PGD-2 ni bil upoštevan in je bil narejen izračun površin po prvotnem PGD-1. Torej je po mnenju sodišča prvostopenjski organ navedel utemeljene razloge, zakaj PGD-2 ni mogel upoštevati.

12. Glede tožbene navedbe, da naj bi bilo v posledici neupoštevanja PGD-2 zaradi neizvedbe meritev pri izvedbi ustne obravnave na kraju samem dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, pa sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ na ustni obravnavi na kraju samem dne 10. 4. 2014 opravil izmere tlorisnih dimenzij prizidka na kraju samem. To je razvidno iz zapisnika ustne obravnave z dne 10. 4. 2014 (stran 2 zapisnika). Ker je prvostopenjski organ opravil ogled na kraju samem in ker je imel v PGD-1 pomisleke v tistem delu, kjer le ta ni zajemal tega prizidka, je imel prvostopenjski organ po mnenju sodišča utemeljen razlog, da je izhajal iz tlorisnih dimenzij v PGD-1 v tistem delu, ki se ne nanašajo na prizidek. Iz navedenega razloga je po mnenju sodišča pri izračunu utemeljeno upošteval te tlorisne dimenzije, zaradi česar sodišče tudi ne more slediti tožbenim navedbam v tistem delu, ko tožnik predlaga izvedenca in ko se sklicuje na podatke geodetske uprave. Na te podatke se tožeča stranka že zaradi tega ne more sklicevati, ker tega dokaza ni predlagala v postopku do izdaje izpodbijanega akta, nova dejstva in nove dokaze pa je možno skladno s 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) navajati le v primeru, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

13. V zvezi z tožbenimi navedbami, češ da je bila z gradbenim dovoljenjem z dne 4. 4. 2012 dovoljena gradnja objekta, ki se stika z obstoječim objektom, in da ni določeno, na kakšen način mora biti izveden stik, pa sodišče najprej ugotavlja, da je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je bila vložena 30. 12. 2013, vložena ravno zaradi tega, ker že zgrajeni objekt ni bil v skladu z gradbenima dovoljenjema z dne 5. 9. 2008 in 4. 4. 2012. V gradbenem dovoljenju za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 4. 4. 2012 je sicer res navedeno, da bo skedenj zgrajen stikoma z obstoječim objektom, vendar pa stik z obstoječim objektom še ne pomeni, da je lahko ta objekt sestavni del nekega drugega objekta tako, da je konstrukcijsko povezan z njim, kar je v konkretnem primeru. V prilogi k Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost je navedeno, na to Uredbo pa se tudi tožnik sam sklicuje, da spada skedenj med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in če gre za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt že pojmovno to ne more biti del neke druge zgradbe, ampak samostojen objekt. Pojem stika pomeni zgolj to, da se drugega objekta dotika, ne more pa biti to sestavni del drugega objekta, kar je v konkretnem primeru, kot je razvidno tudi iz fotografij, ki se nahajajo v upravnem spisu. Ker je vse to razvidno iz dokumentacije upravnega spisa, sodišče ne more slediti tožbenim predlogom za izvedbo ogleda objekta na kraju samem in postavitvijo izvedenca gradbene stroke. S tem v zvezi sodišče tudi ne more slediti tožbeni navedbi, češ da tožniku sploh ne bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo skednja, saj je v tej zadevi sporno to, da je objekt, ki bi moral biti skedenj, z ostalim objektom konstrukcijsko povezan v nasprotju z obema že izdanima gradbenima dovoljenjema.

14. Sodišče se tudi ne strinja s tožbenimi trditvami, da je napačno uporabljena prva točka 11. člena Uredbe, ki določa obseg nedovoljene gradnje in s tem povezan faktor F3, češ da je prvostopenjski organ za obračun tega faktorja neutemeljeno vzel celotno površino. Prvostopenjski organ je namreč v obrazložitvi odločbe dovolj prepričljivo pojasnil, zakaj je za izračun faktorja F3 vzel celotno površino objekta. Tako je v obrazložitvi na strani 4 odločbe navedel, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za stavbo pravokotnega tlorisa, etažne višine dK+P+1, krito s simetrično leseno dvokapno streho s smerjo slemena severozahod - jugovzhod, brez dimnikov, z balkonom v obliki črke L na celotni jugozahodni in jugovzhodni fasadi, z enostavnimi pravokotnimi in okenskimi odprtinami. Zgrajena pa je stavba tlorisa v obliki črke L, etažne višine P+1. Kot je ugotovil drugostopenjski organ v odločbi v predhodnem postopku, je iz primerjave obeh projektov nesporno razvidno, da pritličje in prva etaža zgrajenega objekta po obliki in tlorisnih dimenzijah ter po razporeditvi in namenu posameznih prostorov odstopa od pogojev izdanega gradbenega dovoljenja. Sporni del stavbe nima štirih obodnih nosilnih zidov, pač pa tri, kar pomeni, da ne gre za samostojni objekt, zgrajen ob gospodarskem poslopju, ampak za sestavni del celotne stavbe. Sodišče meni, da je s tem prvostopenjski organ dovolj prepričljivo pojasnil, zakaj je vzel, da je stavba v celoti zgrajena v neskladju gradbenim dovoljenjem. Ker je po mnenju sodišča prvostopenjski organ utemeljeno štel celotno površino kot neskladno gradnjo, tudi niso relevantne tožbene navedbe, ki se nanašajo na to, da če je samo del gradnje neskladen, da bi bilo pa potem potrebno upoštevati zgolj razliko v površinah.

15. Glede na zgoraj navedeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je predlagal tožnik, saj je skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ocenilo, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, kar je sodišče že obrazložilo v tej sodbi s tem, ko je navedlo, da dokumentacija upravnega spisa daje dovolj podlage za oceno pravilnosti izpodbijane odločbe.

K točki II izreka:

16. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ter skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.