Jedro

Dolžnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na listino, ki jo je predložila upnica kot izvršilni naslov. Navedena listina že na prvi pogled ni izvirnik, ampak nepopoln prepis, zato dolžnica utemeljeno izraža dvom v njegovo pristnost. Če dolžnik ugovarja, mora upnik predložiti izvršilni naslov (tretji odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V okoliščinah, ko iz prepisa ni razviden niti žig, ne podpis državnega organa, ki je izdal listino, mora sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti zahtevati predložitev originala (sedmi odstavek 40. člena ZIZ in tretji odstavek 107. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj lahko le tako opravi uradni preizkus obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ)

Izrek

I. Pritožbi dolžnice se ugodi in v drugem odstavku I. točke, II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožba upnice se zavrne in v prvem odstavku I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o dolžničinih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 7.521,05 in zamudne obresti v znesku 5.532,35 EUR in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo ( prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), zavrnilo predlog dolžnice, da se ji odgovor na ugovor vroči pred odločitvijo sodišča o ugovoru (II. točka izreka) in dolžnici naložilo povrnitev upničinih stroškov ugovornega postopka v znesku 170,64 EUR z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi zoper del, v katerem je bilo ugovoru ugodeno, navaja, da do zastaranja ni prišlo, ker so bila opravljena dejanja premičninske izvršbe, ki so pretrgala zastaranje. Sklicuje se na sklepa z dne 14. 12. 2010 in 20. 2. 2012. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se ugovor tudi v tem delu zavrne. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da ni podan izvršilni naslov, saj predložen seznam izvršilnih naslovov nima žiga in podpisa uradne osebe. Nima tudi navedb o upniku. Meni, da ni na njej breme, da pojasnjuje neobstoj obveznosti zaradi opravljenih plačil, ampak mora upnik dokazati obstoj obveznosti. Sodišče prve stopnje bi moralo samo iz predložene knjigovodske kartice razbrati, da upnik ni pravilno knjižil plačil na konte, ki jih je ob plačilu določila dolžnica. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep o izvršbi razveljavi in izvršilni postopek ustavi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Upnica in dolžnica se v odgovoru na pritožbo sklicujeta na svoji pritožbi.

5. Pritožba dolžnice je utemeljena.

6. Dolžnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na listino (priloga A1), ki jo je predložila upnica kot izvršilni naslov. Navedena listina že na prvi pogled ni izvirnik, ampak nepopoln prepis, zato dolžnica utemeljeno izraža dvom v njegovo pristnost. Če dolžnik ugovarja, mora upnik predložiti izvršilni naslov (tretji odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V okoliščinah, ko iz prepisa ni razviden niti žig, ne podpis državnega organa, ki je izdal listino, mora sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti zahtevati predložitev originala (sedmi odstavek 40. člena ZIZ in tretji odstavek 107. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj lahko le tako opravi uradni preizkus obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ).

7. Dolžnica utemeljeno opozarja, da mora imeti vsak dokument organa državne uprave kot obvezno sestavino žig in podpis uradne osebe (8. alineja prvega odstavka 164. člena Uredbe o upravnem poslovanju), kar velja tudi za Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), ki je izdala obravnavani seznam izvršilnih naslovov.1

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo in sklep razveljavilo v delu, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo upnice pa zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je razen glavne odločitve o delni zavrnitvi ugovora, razveljavilo tudi pripadajočo stroškovno odločitev in odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za vročitev odgovora na ugovor. Slednjo iz razloga, ker ne pomeni od glavne odločitve ločeno (samostojno) odločitev, ampak predhodno procesno vprašanje, o katerem se ne izdaja posebni sklep.

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku pozvati upnico, da predloži izvirnik predloženega seznama izvršilnih naslovov in nato ponovno odločiti o ugovoru v delu, v katerem s tem sklepom še ni pravnomočno odločeno. Pri tem sodišče druge stopnje v odgovor le še dodaja, da dolžnica neutemeljeno navaja, da v predloženem seznamu izvršilnih naslovov ni navedenega upnika, saj iz uvoda izhaja, da je izdajatelj Republika Slovenija, FURS. Sodišče druge stopnje tudi nima pomisleka glede trditvenega in dokaznega bremena dolžnice glede opravljenih plačil, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje.

10. Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu družbenika ter iz premoženjskih pravic opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje (drugi odstavek 208. člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2), kar pomeni tudi v skladu s temeljnimi izhodišči kot je razpravno načelo, ki preprečuje sodišču, da samo ugotavlja odločilna dejstva zunaj kroga navedb strank (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica mora v ugovoru podati konkretizirane navedbe in dokaze, kdaj in kaj je bilo plačano, saj je v izvršilnem postopku breme na tistem, ki zatrjuje ugovorni razlog (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Po pojasnjenem določila 93. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) o vrstnem redu plačila davka in pripadajočih dajatev, na katera se sklicuje dolžnica, izvršilno sodišče upoštevati le ob ustrezni trditveni in dokazni podlagi.2

11. Pritožba upnice ni utemeljena.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je za navedene davčne obveznosti potekel petletni zastaralni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2. Razloge v tej zvezi sodišče druge stopnje povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

13. Upnica se je v postopku pred sodiščem prve stopnje v odgovoru na ugovor sklicevala le na sklep o premičninski izvršbi z dne 10. 6. 2013, ne pa tudi na šele v pritožbi prvič navedena sklepa z dne 14. 12. 2010 in 20. 2. 2012. Ker upnica ni pojasnila, zakaj se nanje ni mogla brez svoje krivde sklicevati že v odgovoru na ugovor, teh navedb kot nedopustnih novot sodišče druge stopnje ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo upnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o dolžničinih pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odločitev o upničinih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Podpis uradne osebe kot obvezno sestavino na originalu in prepisu odločbe in drugega dokumenta v davčnem postopku predpisujejo tudi določila 84.a člena ZDavP-2, ki sicer veljajo od dne 1. 1. 2017. 2 V zakonu opredeljen vrstni red glede na navedbo na plačilnem instrumentu se lahko preveri ob predložitvi plačilnega instrumenta (npr. univerzalnega plačilnega naloga pri banki).