Jedro

Po izpolnitvi tožbenega zahtevka je tožnik umaknil tožbo. Tožena stranka se o umiku ni izjasnila, zato se šteje, da je v umik privolila. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo 188. člena ZPP o umiku tožbe in ni ustavilo postopka, ampak je o zadevi odločilo meritorno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost sodbe v izpodbijanem ugodilnem delu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. in II. točka izreka) se razveljavi in postopek ustavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. ... z dne 10. 10. 2012 in št. ... z dne 27. 8. 2012 (I. točka izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožniku izplača zakonske zamudne obresti, obračunane od zapadlosti vsakokratnega mesečnega zneska razlike pokojnine v plačilo do plačila (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo znižanega dela pokojnine je zavrnilo (III. točka izreka) in hkrati izreklo, da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

Zoper ugoditveni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo I. točke izreka tako, da se tožbo zavrže, in II. točke tako, da se zavrne zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti.

Meni, da v zadevi ni pravnega interesa na odpravo izpodbijanih odločb, saj je bilo sporno razmerje pravnomočno urejeno z odločbo z dne 24. 6. 2013. Z odpravo izpodbijanih odločb tožnik ne more doseči večje koristi, kot je bila že izpolnjena. Obstoj pravnega interesa je s pravnomočnostjo odločbe z dne 24. 6. 2013 odpadel, zato bi morala biti tožba za oblikovalni del tožbenega zahtevka, zavržena. Sklicuje se na judikate iz sodne prakse pritožbenega sodišča. V zvezi z ugoditvenim delom sodbe o zakonskih zamudnih obrestih uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, v kolikor je sodba utemeljevana z odškodninsko odgovornostjo. Prvostopenjskemu sodišču hkrati očita zmotno uporabo materialnega prava, ker ni upoštevalo ZOPRZUJF-a, ki zamudnih obresti ne priznava.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno poudarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do takšne procesne kršitve, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugoditvenem delu, in da je bilo pri dosoji akcesorne denarne terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti zmotno uporabljeno materialno pravo.

V konkretni zadevi namreč sploh ni pogojev za meritorno sojenje. Iz listinske dokumentacije sodnega spisa določno izhaja, da je tožnik v pisni vlogi z dne 6. 9. 2013 izrecno izjavil, da tožbo umika. Na prvi pogled bi zapis, da tožbo umika, v kolikor bo saniran tudi drugi del neizplačane pokojnine sicer lahko kazal, da umik ni nepogojen, in da ga zato ne bi bilo mogoče upoštevati. Vendar pa je glede na pisno izjasnitev tožene stranke z dne 26. 9. 2013, da bo tožniku v skladu z ZOPRZUJF-om in odločbo z dne 24. 6. 2013 izplačane tudi 80 % razlike pokojnine za mesec maj 2014, potrebno zaključiti nasprotno.

Tudi sicer je splošno znano, da je po razveljavitvi 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejetju Zakona o odpravi posledic razveljavitve navedenih določb ZUJF-a (Ur. l. RS, št. 47/2013; v nadaljevanju ZOPRZUJF), bilo že pred izdajo izpodbijane sodbe, vsem prizadetim uživalcem pokojnin vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom.

Umik tožbe je enostranska, nepreklicna izjava volje. Po 188. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se slednja z odgovorom na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Umakne jo lahko tudi pozneje, vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to privoli. Šteje se, da je v umik privolila, če se o njem ne izjasni v 15 dneh, ko je o tem obveščena.

Prav slednje procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Ker se tožena stranka v vlogi z dne 26. 9. 2013 o tožnikovi izrecni izjavi, da tožbo umika, ni izjasnila, se šteje, da je v umik privolila. V skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP je potrebno v takšnem primeru sodni postopek ustaviti.

Ker prvostopenjsko sodišče 188. člena ZPP sploh ni uporabilo, je podana bistvena kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost sodbe v izpodbijanem ugoditvenem delu. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi ter na temelju 351. člena v zvezi s 188. členom ZPP, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka razveljaviti ter postopek v tem obsegu ustaviti.

Ostale pritožbene navedbe, ki se iz drugačnih razlogov nanašajo na vprašanje dopustnosti meritornega sojenja ter zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava pri dosojenih zakonskih zamudnih obresti, zaradi razveljavitve izpodbijanega dela sodbe in ustavitve postopka, za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso več odločilne. Pritožbeno sodišče se zato do njih posebej ne opredeljuje.

Glede na obrazloženo je bilo potrebno odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.