27. 5. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Apollinaris, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa direktor Martin Vrečko, in Martina Vrečka, Maribor, na seji 27. maja 2009

sklenilo:

1.Pobuda družbe Apollinaris za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04 – ur. p. b.) se zavrže.

2.Pobuda Martina Vrečka za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata drugi odstavek 15. člena in prvi odstavek 16. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP), ki določata način kandidiranja. Menita, da različno določene podpore kandidatnim listam niso v skladu z Ustavo. Pomenile naj bi privilegiranost list političnih strank, saj te potrebujejo le tisoč podpisov podpore volivcev, liste volivcev pa tri tisoč, in privilegiranost poslancev Državnega zbora, saj za podporo listi politične stranke zadostujejo že štirje njihovi podpisi. Glede na svojo funkcijo naj tudi ne bi bili povezani z Evropskim parlamentom, poleg tega naj bi bili s tem diskriminirani kandidati iz drugih držav članic Evropske unije. Izpodbijani ureditvi očitata kršitev 1., 14., 43. in 153. člena Ustave. Predlagata začasno zdržanje izpodbijane ureditve in prednostno obravnavo pobude.

2.Po prvem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

3.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s pravicami, ki jih ima kot državljan Republike Slovenije in kot volivec. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, po katerem je omogočen širši dostop do ustavnosodnega varstva, če gre za predpise, ki urejajo sodelovanje državljanov pri izvajanju oblasti (npr. sklep Ustavnega sodišča, št. U-I-204/00 z dne 14. 9. 2000, OdlUS IX, 200).

4.V skladu z navedenim izhodiščem glede pravnega interesa je Ustavno sodišče vsebinsko preizkusilo pobudnikov očitek o neskladju izpodbijane ureditve s 43. členom Ustave zaradi različne teže podpisov podpore kandidatnim listam. Ustavno sodišče je navedeni očitek že večkrat presojalo. Ugotovilo je, da z določitvijo potrebne podpore za kandidaturo za politične funkcionarje zakonodajalec zagotovi, da se volilne tekme lahko udeležijo le osebe, za katere se izkaže, da imajo vsaj minimalno realno možnost biti izvoljene. Ugotovilo je tudi, da načelo enakosti volilne pravice ni kršeno, če so v zakonu predvidene alternativne možnosti pridobivanja podpore za kandidaturo na volitvah, ker se to načelo nanaša na vrednost glasu posameznega volivca. Različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, tudi ne pomeni nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu (glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. št. U-I-220/97 z dne 29. 10. 1997, Uradni list RS, št. 70/97 in OdlUS VI, 137). Pobudnikovi očitki v zvezi s težo podpisov podpore kandidatnim listam ne vsebujejo nič, česar Ustavno sodišče ne bi že presojalo in ugotovilo, da ureditev ni v neskladju z Ustavo. Zato je njegova pobuda v tem delu očitno neutemeljena.

5.Pobudnik sicer v zvezi s podpisi podpore poslancev Državnega zbora dodatno navaja še vidik diskriminacije kandidatov iz drugih držav članic Evropske unije. S tem zatrjuje, da so diskriminirani glede pasivne volilne pravice državljani drugih držav članic Evropske unije. Vendar je to okoliščina, ki se na pobudnika ne nanaša, zato za presojo tega očitka ne izkazuje pravnega interesa.

6.Ker je pobuda pobudnika glede na povedano očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

7.Pobudnica – gospodarska družba ni nosilka volilne pravice. Glede na to morebitna ugoditev njenim predlogom ne more vplivati na njen pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik