Jedro

Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo med pravdnima strankama dne 8. 9. 2007 sklenjeno zakonsko zvezo. Očetu je naložilo, da za preživljanje mld. A. A. in mld. B. B. od 24. 12. 2014 dalje plačuje preživnino v višini 330,00 EUR mesečno za vsako, pri čemer je za čas od 1. 6. 2015 do 21. 9. 2015 dolžan plačati le še dodatnih 80,00 EUR na mesec za vsako hčer, upoštevaje sodno odločbo z dne 17. 6. 2015, s katero je bila preživnina za vsako hčer določena na znesek 250,00 EUR mesečno. Kar sta pravdni stranki zahtevali več ali drugače, je zavrnilo ter še sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Glede zaupanja hčerk v varstvo in vzgojo materi ter določitve stikov z očetom sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo.

2. Zoper odločitev o višini preživnine se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma, da sodbo v izpodbijanem delu samo spremeni. Opozarja, da je kot natakar zaposlen v okrepčevalnici C. C. na podlagi pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom in zasluži le od 831,48 EUR do 934,80 EUR mesečno. Okrepčevalnica C. C., ki jo vodi mati tožnika, skromno posluje in je obremenjena z visokimi krediti. Tožnik nima prav nobenih ugodnosti in tudi ne dodatnih zaslužkov. Tožnik je na podlagi dogovora med strankama plačeval 250,00 EUR mesečno za vsakega otroka, kar predstavlja za tožnika veliko breme. S sodbo določena preživnina v višini 660,00 EUR za oba otroka pa pomeni, da bi tožniku za svoje lastno preživljanje ostalo le med 171,00 EUR in 274,80 EUR mesečno. Navedbe sodišča prve stopnje, da je zaslužek tožnika v domačem podjetju višji, da se vsi domači ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo in nudijo tudi prenočitve, ter da ima tožnik možnost zaslužiti več in da tudi dejansko zasluži več, so neizkazane in nedokazane. Prvo sodišče ne more in ne sme presojati dohodkov oziroma finančnega stanja tožnika glede na dohodke in finančno stanje njegovih staršev. Tudi toženka je zaposlena kot cvetličarski mojster pri svoji materi, ki ima tudi s.p. Enak zaključek o možnosti večjega zaslužka bi lahko sodišče ugotovilo tudi pri toženki. Dejansko potrebe hčera niso tako visoke, kot so prikazane. Če bi hčeri dejansko porabili toliko, kot navaja tožnica, bi takšen znesek presegel premoženjsko stanje obeh staršev. Dejstvo je tudi, da oče tožnika, ki je lastnik stanovanjske hiše v Ljubljani, nudi toženki in mladoletnima hčerama brezplačno stanovanje.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev. Tako tožnik kot tudi njegovi domači se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo ter nudijo tudi storitve prenočitve. Imajo hotelske kapacitete za cca 70 gostov, gostinska dejavnost pa prikaže dnevno več kot 100 gostov, kar pomeni, da ima možnost zaslužiti več, kot to sam navaja. Če bi preživljanje tožnika bilo dejansko tako ogroženo kot navaja, bi opustil kakšen svoj hobi, česar pa ni opustil in se še vedno redno ukvarja z igranjem hokeja, tenisa, golfa in tudi kolesarjenja. Poleg tega še sedaj hodi na dodatno vodeno zasebno vadbo. Bil je lastnik jadrnice. Še vedno v P. plačuje privez za plovilo. Mladoletna A. A. hodi v glasbeno šolo že od prvega razreda, kar pomeni že sedem let, igra klavir, mladoletna B. B. pa že štiri leta obiskuje plesne vaje ter že dve leti hodi v glasbeno šolo ter igra flavto. Toženka res očetu tožnika ne plačuje nobene najemnine, vendar pa je ves čas skupnega življenja pravdnih strank vlagala v njihovo gostilno svoj denar, čas in znanje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o preživnini za mladoletna otroka pravdnih strank temelji na določbi 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po kateri sodišče določi preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri določitvi preživnine gre za nekakšno pravo mero, ki ne bo ustvarila vrednostnega nesorazmerja in je hkrati ne bo porušila vsaka novota v preživninskih potrebah upravičencev oziroma zmožnostih preživninskega zavezanca(1), vendar pa mora sodišče zatrjevane izdatke oceniti in se do posameznega izdatka po višini opredeliti, kar je natančno in sistematično v izpodbijani sodbi tudi storilo sodišče prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je potrebe vsake od mladoletnih hčera ocenilo na 600,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče meni, da je ocenjena višina v celoti gledano, predvsem upoštevaje strošek glasbenega udejstvovanja v višini 207,00 EUR na mesec za A. A. in v višini 202,00 EUR za B. B., s katerim se je tožnik v celoti strinjal, sprejemljiva in glede na ugotovljene finančne zmožnosti staršev tudi primerljiva s siceršnjimi potrebami otrok take starosti. Pa tudi sicer pritožnik višino ugotovljenih potreb mladoletnih hčera le pavšalno izpodbija.

7. Prvostopenjsko sodišče je tudi skrbno in natančno presodilo vprašanje tožnikovih preživninskih zmožnosti in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajejo. Pritožbeno sodišče se strinja s prvim sodiščem, da tožnik v primeru, da bi imel le okoli 1.000,00 EUR neto plače mesečno, kot to zatrjuje, ne bi bil sposoben hkrati plačevati dogovorjene preživnine v višini 500,00 EUR ter kredita v višini 500,00 EUR mesečno. Sicer pa že samo dejstvo, da sta mladoletni hčeri že v času skupnega bivanja pravdnih strank obiskovali glasbeno šolo, katere strošek je zelo visok in se je z njim strinjal tožnik tudi v tem postopku, ter neprerekano dejstvo, da sta bili hčeri že v času skupnega življenja preživninskih zavezancev vključeni v različne športne aktivnosti, nakazuje na tožnikove višje pridobitne zmožnosti od prikazanih. Pa tudi če bi res, kot to sam zatrjuje (glej njegovo izpoved na list. št. 55 do 57), za 12 oziroma celo 14 urni delavnik zaslužil le nekaj čez 800,00 EUR, si bo moral glede na to, da je priden, mlad in očitno delovno zelo sposoben ter primerno izobražen, pridobiti takšno delo, s katerim bo pridobil tolikšna sredstva, da bo zmogel prispevati k preživljanju mladoletnih hčera(2), saj je dolžan izkoristiti vse možnosti za zaslužek, kadar gre za preživljanje mladoletnih otrok.

8. Ob upoštevanju prispevka tistega roditelja, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora toženec v denarju prispevati nekoliko več, torej da je dolžan pokriti 55 % potreb mladoletnih hčera, preostalo pa bo morala pokriti toženka.

9. Zavezanci za preživljanje otrok so njihovi starši (123. člen ZZZDR), zato prispevek tožnikovega očeta v obliki brezplačnega stanovanja ne zmanjšuje tožnikove preživninske dolžnosti.

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih tožnik uveljavlja v pritožbi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov tožnika, odgovor na pritožbo pa tudi ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP).

Op. št. (1): VSL sodba IV Cp 126/2013 Op. št. (2): torej delo, kjer bo njegova urna postavka višja od 2,80 EUR.