Jedro

Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe pritožnice, pritožnici možnost obravnavanja ni bila odvzeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog E.G. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

Zoper takšno odločitev se pritožuje E. G. iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter naložitev pritožbenih stroškov dedinji P.B.. Navaja, da je bila spregledana kot dedinja po zapustniku A.B. ml., umrlem leta 1967, ki je bil z dodatnim sklepom o dedovanju razglašen za dediča po pokojnem A.B. st. (umrlem leta 1960). Zapustnik A.B. ml. je imel dva sinova, in sicer A.M.B. In D. B.. Pritožnica je že leta 2009 predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem A.B. st. in pokojni I.B. naslovno sodišče pa je odločilo zgolj v delu, ki se je nanašal na pokojno I.B.. Ker o teku zapuščinskega postopka po pokojnem A.B. st. ni bila obveščena, je januarja 2013 predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem A.B. ml., ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, pri čemer pa se ni opredelilo do njenih navedb, da je poleg P.B. tudi ona dedinja po pokojnem A.B. ml. Izpostavlja, da se je pojavil nov dedič, do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, niti ni postopalo v smislu 223. člena Zakona o dedovanju(2) (v nadaljevanju: ZD).

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bil zapuščinski postopek po pokojnem A.B. ml. pravnomočno zaključen marca 2010. S sklepom o dedovanju z dne 29. 1. 2010 je bila za zakonito dedinjo po pokojnem A.B. ml. razglašena P.B. pritožnica pa v zapuščinskem postopku ni sodelovala. Kot izhaja iz podatkov spisa, je pritožnica šele januarja 2013 zapuščinskemu sodišču predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem A. B. ml. (glede premoženja, ki ga je pokojni podedoval na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem A. B. st.). Glede tega premoženja pa je bil že izdan pravnomočen sklep o dedovanju, zato je pravilna odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj pritožnica ne zatrjuje novega premoženja v smislu 221. člena ZD.

Kot pravilno ugotavlja pritožba, se je pritožnica šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavila kot dedinja. Ker v zapuščinskem postopku po pokojnem A. B. ml. ni sodelovala, lahko svojo zatrjevano dedno pravico, upoštevaje določbo 223. člena ZD, uveljavlja v pravdi. Čeprav sodišče prve stopnje pritožnice ni napotilo na pravdo, pa takšen izostanek z zakonom predvidenega napotitvenega sklepa ne pomeni procesne ovire za vložitev dediščinske tožbe (141. člen ZD), saj ne predstavlja procesne predpostavke za uveljavljanje pritožničine zatrjevane pravice v pravdi. (3) Zato tudi pritožbene navedbe v zvezi z neopredelitvijo do „novega dediča“ v smislu 223. člena ZD, s čimer pritožba utemeljuje bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niso utemeljene. Ker izostanek sklepa o napotitvi ne predstavlja nikakršne procesne ovire za vložitev dediščinske tožb, pritožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja.

Pritožbene navedbe, kdaj je pritožnica predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po pokojnem A.B. st., za odločitev v tej zadevi niso pravno relevantne. Poleg tega pa tudi niso utemeljene, saj je bilo o dedovanju po pokojnem A. B. st. že odločeno z dodatnim sklepom o dedovanju z dne 26. 9. 2005; ta pa je bil izdan pred pritožničinim predlogom, podanim leta 2009. Ker razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso utemeljeni, prav tako pa ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 163. členom ZD.).