Jedro

Kadar sodišče opusti zaslišanje izvedenca na obravnavi, pri čemer pripombe na njegovo mnenje niso vsebinske narave, gre zgolj za kršitev načela neposrednosti izvajanja dokazov, ki je v tem primeru lahko le relativnega značaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tretja tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 9.3.2005, ki sta se nanašala na izterjavo terjatev tožeče stranke z glavnicama 19.224,62 EUR in 14.120,13 EUR iz naslova dveh sklenjenih kreditnih pogodb.

Zoper sodbo se pritožuje tretje tožena stranka, ki je v eni izmed kreditnih pogodb sodelovala kot porok. Uveljavlja absolutni bistveni kršitvi postopka iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP oziroma relativno bistveno kršitev postopka. Opozarja, da je podala materialnopravni ugovor neveljavnosti kreditne pogodbe, ker kreditojemalka ni podpisala te pogodbe. Zato je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem grafologom, po prejemu tega mnenja pa je podala konkretne pripombe ter zahtevala neposredno zaslišanje izvedenca. Branje mnenja brez neposrednega zaslišanja je dopustno le, če se obe pravdni stranki z mnenjem strinjata, drugače pa gre za kršitev procesnih pravic. Kršeno je načelo kontradiktornosti in neposredne izvedbe dokaza, kar je relativna bistvena kršitev postopka, ki je vplivala na izid postopka. Po mnenju pritožnice pa gre tudi za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je bila tretji tožnici vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Izvedenec bi se moral izjasniti, kako dodatna primerjava vpliva na njegove ugotovitve, saj sodišče potrebnega znanja, da bi ocenilo, ali je to relevantno ali ne, nima. Sodišče se o razlogih za zavrnitev takšnega dokaznega predloga ni izjasnilo in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Tretja tožena stranka ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je kot eden izmed porokov poleg družbe K... d.o.o. pristopila h kreditni pogodbi med tožečo stranko in drugo toženo stranko Z. P., pri čemer je bila ta pogodba vezana na pogodbo št. 14556, po kateri je prvi toženec kot kupec s tožečo stranko sklenil pogodbo o prodaji vozila Audi A8 na obroke. Prav tako ne ugovarja oblični veljavnosti njene poroštvene zaveze po določilu 1013. člena Obligacijskega zakonika (OZ), pač pa postavlja ugovor veljavnosti glavne pogodbe med tožečo stranko in drugo toženo stranko. Po določilu 1. odstavka 1024. člena OZ lahko porok uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore. Eden izmed dopustnih ugovorov je torej tudi, da temeljni posel ni veljavno sklenjen. Temeljni posel v obravnavani zadevi je kreditna pogodba, za katero pa OZ ne predpisuje posebne oblike. V pisni obliki mora biti sklenjena zgolj poroštvena izjava, kar pa v danem primeru ni sporno. Kreditna pogodba lahko zato veljavno nastane že, ko se stranke pogodbe sporazumejo o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ) in ne šele, ko jo podpišejo. Izjema so pogodbe po določilu Zakona o potrošniških kreditih. Po določilu 55. člena OZ je pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nična, če iz narave predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Namen Zakona o potrošniških kreditih je varstvo kreditojemalca, ki pa v danem primeru veljavnosti pogodbe ni ugovarjal niti ni zanikal temelja svoje pogodbene obveznosti, oporekal je zgolj njeni višini. Ker je bila pogodba s strani tožeče stranke v celoti realizirana, tožena stranka pa svojih obveznosti ni izpolnila, kar tudi priznava in njihovega obstoja po temelju ne prereka, se po oceni pritožbenega sodišča porok na neveljavnost kreditne pogodbe zaradi nepravilnosti v obličnosti, nastale zaradi napačnega podpisa kreditojemalke, ne more sklicevati. Porok namreč le jamči za obveznost dolžnika zaradi sklenitve poroštvene pogodbe, ni pa vstopil v pogodbeno razmerje namesto ali poleg dolžnika. Če slednji torej priznava obstoj pogodbe, ker je bilo takšno soglasje volj med strankama in ker je bila ta tudi delno oziroma v pretežni meri realizirana, se porok na ničnost pogodbe zaradi pomanjkljivosti v obliki ne more sklicevati.

Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je potrebno dokaz z izvedencem, kadar je predlagano njegovo zaslišanje, izvesti neposredno z zaslišanjem izvedenca na naroku. Opustitev neposrednega zaslišanja lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi s 4. in 253. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe v danem primeru ni vplivala. Sodišče pripomb tretje tožene stranke na izvedeniško mnenje res ni neposredno obravnavalo, vendar pa tega niti niso terjale. Izvedenec je namreč razlike v zapisu črk o, l, v in p na primerljivih in spornem podpisu obravnaval v izvedeniškem mnenju in prav na podlagi teh individualnih značilnosti pisca z gotovostjo potrdil, da je pogodbo podpisala kreditojemalka osebno. Vsebinskih pripomb, zakaj izvedeniško mnenje v tem delu ni pravilno, pa tretja tožena stranka ni podala in torej pojasnila izvedenca z dodatnim zaslišanjem niso bila potrebna. Vse omenjeno je sodišče prve stopnje obrazložilo na strani 7 in 8 sodbe, zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se o zavrnitvi predloga ni izjasnilo. Protispisna pa je tudi pritožbena trditev, da je tretja tožena stranka izrecno zahtevala, naj izvedenec vpogleda tudi primerjalne rokopise G. P., saj takšnega pravočasnega predloga v spisu ni zaslediti, čeprav je z vlogo z dne 4.6.2008 tretja tožena stranka sama predlagala, katere podpise naj izvedenec pregleda. Med temi podpis G. P. ni naveden.

Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka z opustitvijo neposrednega zaslišanja izvedenca grafološke stroke v danem primeru ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, saj tretja tožena stranka vsebinskih pripomb na mnenje ni podala, nadalje pa je tudi vprašljivo, ali bi pomanjkljiva obličnost sploh lahko vplivala na veljavnost pogodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.