Jedro

Zamudne obresti tečejo v skladu z materialnim predpisom, v katerem so določene, zato je njihov tek zadržan ali spremenjen samo, če je v ta predpis poseženo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo z dne 12. 11. 2004, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep Davčnega urada Ljubljana z dne 20. 6. 2003. S slednjim je bila zoper revidenta uvedena prisilna izterjava neporavnanih davčnih obveznosti v skupni višini 381.888,50 SIT. Iz priloženega seznama zaostalih obveznosti z dne 16. 6. 2003, je razvidno, da gre za izterjavo davka od prometa blaga in storitev, zapadlega v plačilo dne 5. 1. 1999 oziroma 31. 3. 1999, ki je bil obračunan družbi X d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod, njen edini družbenik pa je bil revident. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in zavrača vse tožbene ugovore. Poudarja, da v zadevi ni odločilen datum 28. 9. 2001, ko je bil v sodni register vpisan izbris družbe, ampak 6. 2. 2002, ko je bil izbris objavljen v Uradnem listu, saj v skladu s 394. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD (v zvezi s 27. členom ZFPPod) enoletni rok za uveljavljanje terjatev od bivših družbenikov izbrisanih družb teče od objave izbrisa družbe iz registra, zato je bil postopek prisilne izterjave pravočasen.

3. V reviziji (prej pritožbi) revident navaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali davčna obveznost pravne osebe sploh lahko preide na pravnega naslednika (fizično osebo). Tudi če podlaga za prehod obveznosti obstaja, bi moral biti postopek ob prenehanju pravne osebe obvezno prekinjen in med prekinitvijo ne bi smele teči zamudne obresti. Zamudne obresti tudi ne bi smele teči pred objavo izbrisa družbe iz sodnega registra, če je zastaralni rok za uveljavljanje terjatve zoper bivšega družbenika začel teči šele z objavo izbrisa. Kršena so bila pravila o krajevni pristojnosti, saj je revident vpisan v davčni register pri Davčnem uradu Kranj, sklep o prisilni izterjavi pa je izdal Davčni urad Ljubljana. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj razsodi, da je bilo v postopku kršeno materialno in postopkovno pravo ter pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) in izpodbijano sodbo odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je aktivni družbenik oziroma delničar gospodarske družbe, izbrisane brez likvidacije po določbah ZFPPod, odgovoren tudi za neporavnane davčne obveznosti izbrisane družbe. Takšno stališče je Vrhovno sodišče, kot ugotavlja sam revident, zavzelo v sklepu II Ips z dne 6. 6. 2002, izrecno ali posredno pa izhaja tudi iz npr. sklepa II Ips 680/2001 z dne 13. 6. 2002 in sodb I Up 854/2003 z dne 4. 4. 2006, X Ips 317/2005 z dne 18. 6. 2009, X Ips 1274/2004 z dne 2. 7. 2009 in X Ips 936/2004 z dne 10. 9. 2009. Bivši aktivni družbeniki izbrisane družbe so namreč univerzalni pravni nasledniki družbe – to v odločbi U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Ur. l. RS, št. 93/2002) ugotavlja tudi Ustavno sodišče – in to pomeni, da v celoti vstopijo v pravni položaj svojega pravnega prednika.

9. Če aktivni družbenik v celoti vstopi v pravni položaj izbrisane družbe in če je bila ta v zamudi s plačilom davčne obveznosti, je v zamudi tudi aktivni družbenik in odgovarja tudi za zamudne obresti. Zamudne obresti pa tečejo v skladu z materialnim predpisom, v katerem so določene, zato je njihov tek zadržan ali spremenjen samo, če je v ta predpis poseženo. Primer takšnega posega je npr. sklep Ustavnega sodišča, št. U-I-135/00-60 z dne 23. 5. 2002 (Ur. l. RS, št. 50/2002), ki je relevanten tudi v obravnavanem primeru. S tem sklepom je namreč Ustavno sodišče odločilo, da med zadržanjem izvrševanja ZFPPod (od 8. 6. 2002 do 5. 11. 2002) od terjatev, ki se izterjujejo od bivših aktivnih družbenikov, ne tečejo zakonite zamudne obresti, ampak določene revalorizacijske obresti (kar je v obravnavanem primeru upošteval tudi davčni organ). Po presoji revizijskega sodišča so torej razlogi, s katerimi poizkuša revident utemeljiti zadržanje teka zamudnih obresti (prekinitev upravnega postopka, tek zastaranja pravice do uveljavljanja terjatve od bivših aktivnih družbenikov), postopkovne narave in na tek zamudnih obresti ne vplivajo. Ker tek zamudnih obresti v relevantnem časovnem obdobju tudi ni bil spremenjen z nobenim drugim predpisom, revizijsko sodišče tovrstne ugovore v celoti zavrača. 10. Ugovor krajevne nepristojnosti davčnega urada je po naravi ugovor zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, ki v reviziji ni upošteven.

11. Glede na to, da niso podani ne razlogi, s katerimi prvostopenjsko sodbo izpodbija revident, ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.