Jedro

Novi dokazi v smislu določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP niso tisti dokazi, ki so bili že predlagani tekom kazenskega postopka, pa jih sodišče ni sprejelo ali morebiti takšni, na katerih sodišče ni gradilo svoje dokazne ocene o odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju zavrgla obsojenčevo zahtevo z dne 15. 12. 2020 za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo istega sodišča z dne 4. 1. 2018, opr. št. I K 4117/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 20. 11. 2018, opr. št. II Kp 4117/2012, ki je postala pravnomočna 28. 12. 2018. S to sodbo je bil obsojeni spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in izrečena mu je bila kazen sedmih mesecev zapora.

2. Zoper sklep o zavrženju zahteve se je obsojenec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo kazenskega postopka dovoli ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje oziroma da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje popolnoma soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka zatrjevani razlogi ne pomenijo obnovitvenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po določbi 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP se lahko kazenski postopek obnovi, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem zakonu. Prvi pogoj iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP je torej navedba novih dejstev ali predložitev novih dokazov. Zahteva za obnovo kazenskega postopka ne more biti usmerjena na ponovno, drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov.

5. V aktualni zahtevi za obnovo kazenskega postopka obsojeni zatrjuje, da uradni zaznamek preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 5. 4. 2007, opr. št. Kpr 486/2006, v procesnem smislu pomeni novoto, ki odpira vrsto vprašanj, še zlasti če ta zaznamek pomeni podlago za dokazovanje trditve v pravdni zadevi, da je V. T. M. K. 30. 3. 2005 plačala kupnino v višini 16,900.000,00 SIT. Bistvo tega uradnega zaznamka je namreč trditev V. T., da obsojenec poseduje originalno dokumentacijo za nakup stanovanja v V. (originalno pogodbo). V nadaljevanju sicer obsežne zahteve za obnovo kazenskega postopa pa obsojeni, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišču prve stopnje ponuja svojo lastno drugačno dokazno oceno že tekom predmetnega kazenskega postopka zbranega in pravnomočno presojenega dokaznega gradiva.

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predmetni uradni zaznamek preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru M. B. nahaja na list. št. 234 kazenskega spisa. Iz njegove vsebine izhaja, da se je V. T. 5. 4. 2007 zglasila na Okrožnem sodišču v Mariboru iz razloga, ker zadeva, v kateri je okrožno državno tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega R. Š., še ni stekla. Sklicevala se je na vsebino svoje vloge z dne 9. 3. 2007 ter navajala, da se težave z obdolžencem nadaljujejo. V nadaljevanju je zatrjevala, kot navaja tudi obsojeni v sedanji zahtevi za obnovo kazenskega postopka, da ji obdolženi ni vrnil in še vedno poseduje originalno dokumentacijo za nakup stanovanja in sicer originalno pogodbo. Na ta uradni zaznamek se je obsojenec skliceval že v dopolnitvi pisnega zagovora, ki jo je podal 4. 4. 2012 na Okrajno sodišče v Celju (list. št. 219). Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je Okrajno sodišče v Celju pred izdajo sodbe z dne 4. 1. 2018, opr. št. I K 4117/2012, seznanilo tudi s predmetnim uradnim zaznamkom, saj je v dokaznem postopku pregledalo in prebralo vse listinske dokaze, nenazadnje pa tudi upoštevalo obsojenčev zagovor v katerem se je kot že rečeno, na to listino skliceval. Zato gre pritrditi zaključku izpodbijanega sklepa, da uradni zaznamek z dne 5. 4. 2007 ne predstavlja novega dokaza.

7. Novi dokazi v smislu določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP niso tisti dokazi, ki so bili že predlagani tekom kazenskega postopka, pa jih sodišče ni sprejelo ali morebiti takšni, na katerih sodišče ni gradilo svoje dokazne ocene o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je torej za svojo odločitev navedlo utemeljene in razumne razloge, s katerimi soglaša tudi sodišče druge stopnje. V tej fazi postopka sodišče ugotavlja le, ali zahteva za obnovo postopka sploh navaja nova dejstva in nove dokaze in če jih, konkretizira, ali so sploh primerni, da bi lahko glede na dokaze, na katerih temelji pravnomočna sodba, privedli do drugačne, za obsojenca ugodnejše sodbe. Kot je bilo zapisano že zgoraj, je kot nova dejstva in nove dokaze dopustno šteti le tiste, ki se sodišču predložijo prvič oziroma o izvedbi katerih sodišče sploh še ni odločalo.

8. Sicer pa gre ugotoviti, da je obsojeni pretežni del aktualne pritožbe namenil uveljavljanju drugačne dokazne ocene v že pravnomočno razsojeni kazenski zadevi, ki pa ne more biti predmet pritožbene obravnave, ko je bila naloga sodišča druge stopnje da oceni ali je mogoče po obsojencu zatrjevani uradni zaznamek z dne 5. 4. 2007 šteti za nov dokaz v smislu določbe 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, in to takšen, ki bi utegnil sam zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev obsojenca, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu.

9. Pritožbeni izpodbijani sklep je zato pravilen in zakonit. 10. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Obsojenec je brez premoženja ter brez sredstev za preživljanje. Do nedavno (9. 1. 2021) se je nahajal na prestajanju zaporne kazni. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje.