Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilen zaključek sodišča, da je v opisanem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke v smislu njegove odškodninske odgovornosti?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilen zaključek sodišča, da je v opisanem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke v smislu njegove odškodninske odgovornosti?

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji toženec plača odškodnino v višini 7.000 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila, ter da se ji toženec v roku 8 dni pisno opraviči in pisno prekliče citirane izjave oziroma zapise, in sicer tako, da se opravičilo in preklic navedenih izjav objavi na enak način in v enaki obliki v časopisu A., kot je bil objavljen članek toženca z dne 27. 5. 2017 z naslovom "bb". Odločilo je, da mora tožnica tožencu povrniti pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se mora toženec tožnici opravičiti v roku 8 dni in pisno preklicati citirane izjave oziroma zapise; glede denarne odškodnine in pravdnih stroškov je sodbo razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločilo je, da so pritožbeni stroški del nadaljnjih pravdnih stroškov.

3.Toženec vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

-- Ali je drugostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je ugodilo pritožbi tožeče stranke brez ustreznega predhodnega postopka (pritožbene obravnave) ter poseglo v ugotovljeno dejansko stanje mimo pritožbenih navedb, s čimer je bila kršena pravica tožene stranke do kontradiktornosti (kot to potrjuje identični primer sodne prakse - sklep Vrhovnega sodišča III Ips 2/2024 z dne 14. 5. 2024)?

-- Ali je drugostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe kršilo pravico tožene stranke iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava)?

-- Ali je drugostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je pri presoji žaljivosti presojalo ločeno vsako besedo posebej; ali bi moralo sodišče pri presoji, ali je pri zapisu podan zaničevalni namen, upoštevati kontekst samega besedila ter slednjega kot celoto?

-- Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da so posamezni deli zapisanih besed resnični in nežaljivi, brez upoštevanja navedenega pa je ostale zapise štelo kot objektivno žaljive?

-- Ali je sodišče utemeljeno in pravilno štelo besedne zveze "spletkarska", "uradnica, ki rada uraduje", kot "majhna in neznatna muha na seniku, muha na medenem kruhku in na konici medijskega linča" ter "povprečna, zvita in preračunljiva, prevrtljiva zla oseba" za objektivno žaljive?

-- Ali je sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe, ko ni izvedlo testa sorazmernosti, kršilo ustavne pravice tožeče stranke iz 2., 14., 23., 29. in 59. člena Ustave?

-- Ali je sodišče pri presoji zatrjevanega žaljivega članka ravnalo pravilno, ki ni upoštevalo siceršnjih lastnosti tožene stranke - njegovega stila pisanja v primerih drugih objav?

-- Ali je pravilen zaključek sodišča, da je v opisanem primeru podana protipravnost ravnanja tožene stranke v smislu njegove odškodninske odgovornosti?

-- Ali je kršena ustavna pravica tožene stranke iz 14. člena Ustave v posledici neupoštevanja njegovega statusa umetnika s svojevrstnim stilom pisanja?

4.Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

5.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj v predlogu za dopustitev revizije ti pogoji niso podani.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).