Jedro

Ker ima toženec tožničino nepremičnino v posesti, ima tožničin zahtevek na izročitev posesti podlago v 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da se toženec v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nedovoljeno gradnjo stavb, katerih izpraznitev zahteva tožnica kot lastnica. Sodišče tu ne more presojati veljavnosti kupne pogodbe ter pravilnosti vpisov v kataster in zemljiško knjigo, ne na toženčev ugovor ne po uradni dolžnosti. Za izbris vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi določa Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95) poseben postopek. Uporaba določbe 109.čl. ZOR, na katero se opira toženec, tako ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da izroči tožnici v posest nepremičnino - stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, stoječe na parc.št. 5487/1 (prav 5847/1) vl.št. 5138 k.o. I. in da povrne tožnici pravdne stroške v znesku 64.250,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Višji tožničin tožbeni zahtevek je zavrnilo. V celoti pa je zavrnilo tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe na plačilo zneska 460.000,00 SIT s prip. Pritožbo toženca Ž. R. proti navedeni sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec Ž. R. je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da tožničin tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da je po 76. c členu Zakona o spremembah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pri črni gradnji prepovedana sprememba stanja v katastrskem operatu in sprememba lastništva v zemljiško knjigi. Ker tožnica ni postala lastnica objekta, lastninska tožba ni dopustna. Razlogi za ničnost veljajo proti vsem in bi jih moralo sodišče glede na 109.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR upoštevati po uradni dolžnosti. Kolikor je sodišče štelo, da je postala tožnica lastnica črne gradnje, bi moralo ugoditi toženčevemu gestijskemu zahtevku. V tej smeri pa dejansko stanje ni bilo dovolj raziskano.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Toženec v reviziji ni določno opredelil, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog. Navedba v obrazložitvi o pomanjkljivih razlogih sodbe sodišča druge stopnje bi kazala na uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13.tč. 2.odst. 354.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Po ugotovitvah revizijskega sodišča pa vsebuje sodba sodišča druge stopnje razloge o vseh odločilnih dejstvih in zato omenjena kršitev ni podana. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo še glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, vendar tudi take kršitve ni ugotovilo.

Dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje toženec z revizijo ne more uspešno izpodbijati, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3.odst. 385.čl. ZPP).

Revizijsko sodišče je na dejanske ugotovitve obeh sodišč vezano. Po teh ugotovitvah je tožnica zemljiškoknjižna lastnica vl.št. 5138 k.o. I., ki obsega parcelo št. 5847/1 (stanovanjska stavba 61 m2, gospodarsko poslopje 36 m2 in dvorišče 772 m2). Ker ima toženec tožničino nepremičnino v posesti, ima tožničin zahtevek na izročitev posesti podlago v 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da se toženec v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nedovoljeno gradnjo stavb, katerih izpraznitev zahteva tožnica kot lastnica. Sodišče tu ne more presojati veljavnosti kupne pogodbe ter pravilnosti vpisov v kataster in zemljiško knjigo, ne na toženčev ugovor ne po uradni dolžnosti. Za izbris vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi določa Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95) poseben postopek. Uporaba določbe 109.čl. ZOR, na katero se opira toženec, tako ne pride v poštev.

Ob ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje, da je toženec vlaganja v stavbe in v trajne nasade opravil v nasprotju z določbami zakupne pogodbe in še preden je postala tožnica lastnica nepremičnin, sta sodišči pravilno zavrnili njegov zahtevek za povračilo stroškov iz nasprotne tožbe, saj zanj ni podana pravna podlaga.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).