Jedro

Sodišče prve stopnje je obtožencu neutemeljeno izreklo pogojno obsodbo, ker ni upoštevalo, da je storil novo hujše kaznivo dejanje v preizkusni dobi.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji s p r e m e n i tako, da se obtožencu po členu 214/I KZ v zvezi s 2. točko 42. in 2. točko 43. člena KZ izreče kazen 5 (pet) mesecev zapora, pogojna obsodba Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. K 62/96 z dne 3.7.1996 se ne prekliče in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s citirano sodbo spoznalo obtoženca za krivega zaradi kaznivega dejanja roparske tatvine po členu 214/I KZ, izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora, katero mu je združilo s kaznijo treh mesecev zapora iz pogojne obsodbe Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. K 62/96 z dne 3.7.1996, kateri ni preklicalo in mu določilo enotno kazen šest mesecev zapora ter preizkusno dobo tri leta. Sodišče je tudi odločilo, da se obtožencu odvzame zaseženi sprej solzilec ter da mora plačati stroške kazenskega postopka in povprečnino v znesku 150.000,00 SIT.

Zoper sodbo je vložila pritožbo okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z izrekom zaporne kazni brez uporabe omilitvenih določil. Višji državni tožilec je na seji senata predlagal ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v okviru pritožbenih navedb preizkusilo obtožencu izrečeno kazensko sankcijo in ocenilo, da je sodišče prve stopnje premalo kritično ocenilo, da je obtoženec storil novo hujše kaznivo dejanje v preizkusni dobi, zaradi česar mu je tudi nepravilno izreklo pogojno obsodbo. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbenim navedbam in obtožencu izreklo primerno zaporno kazen z uporabo omilitvenih določil, pri tem pa upoštevalo kot olajševalno okoliščino, da mora obtoženec skrbeti za dva mladoletna otroka.

Pritožbeno sodišče je preizkuskilo izpodbijano sodbo tudi v skladu z določili člena 383/1 ZKP in ugotovilo, da izpodbijana sodba nima takih kršitev kazenskega postopka in kazenskega zakona, na katere mora pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti paziti v korist obtoženca. Glede na vse navedeno je ugodilo pritožbenim navedbam in obtožencu izreklo zgoraj navedeno nepogojno zaporno kazen.