Jedro

V primeru, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je zato navedbo, da o konkretni zadevi tožena stranka še ni odločala zaradi velikega pripada zadev, presojalo glede na podatke v tožbi in priloženih listin o teku postopka. Sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni procesni predpostavki za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena ZUS. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o prošnji tožnika z dne 24. 11. 1999.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za notranje zadeve RS naloži, da odloči o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tožeče stranke z dne 24. 11. 1999 v roku 90 dni po pravnomočnosti te sodbe. 2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi.

Obrazložitev

Tožnik v tožbi, ki jo je dne 25. 7. 2001 vložil zaradi molka tožene stranke, navaja, da je novembra 1999 na Upravni enoti A vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, v nadaljevanju ZUSDDD). Z ozirom na molk upravnega organa, ki v 60 dneh po prejemu prošnje v predmetni zadevi ni izdal odločbe, je tožnik vložil tri zahteve za izdajo odločbe, in sicer dne 18. 12. 2000, 31. 1. 2001 in 6. 7. 2001. Tožnik navaja, da je upravnemu organu dostavil vso potrebno dokumentacijo za odločanje. V Republiki Sloveniji živi že devetindvajset let, vse od leta 1972 in je tu ves čas redno zaposlen. Poročen je s slovensko državljanko in ima tri otroke, ki so vsi slovenski državljani. Tožnik se sklicuje na pravico do družinskega življenja, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in 66/2000) in v 8. členu Evropske konvencije za človekove pravice. Nadalje pojasnjuje, da je utrpel težko poškodbo glave, zato nujno potrebuje zdravstveno pomoč in kontrole. Glede na navedeno meni, da je njegova tožba utemeljena, in prosi sodišče, da odloči o predmetni zadevi, prav tako pa tudi prosi za oprostitev plačila stroškov postopka iz humanitarnih razlogov.

Tožena stranka je dne 16. 10. 2001 poslala upravne spise in obenem pojasnila, da v zadevi še ni bilo odločeno, ker je Ministrstvo za notranje zadeve prejelo večje število vlog za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje in jih obravnava glede na njihovo dospelost. Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

Tožba je utemeljena.

K točki 1: Po določbi 4. odstavka 26. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) sme tožnik sprožiti upravni spor, če organ prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku in če tudi organ druge stopnje ne izda odločbe v predpisanem roku.

V obravnavanem primeru je iz tožbe in iz priloženih listin razvidno, da tožena stranka ni odločila v roku, ki ga določa zakon in tudi ne na dodatno tožnikovo zahtevo (v tem primeru več zahtev) v nadaljnjih sedmih dneh, o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Po določbi 4. odstavka 26. člena ZUS ima namreč stranka, v konkretnem primeru tožnik, pravico se obrniti s svojo zahtevo na organ druge stopnje, če organ prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku. Po določilu 1. odstavka 65. člena ZUS sodišče v primeru, če je tožba vložena zaradi molka, tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in pod pogoji iz 1. oziroma 5. odstavka 61. člena ZUS samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je zato navedbo, da o konkretni zadevi tožena stranka še ni odločala zaradi velikega pripada zadev, presojalo glede na podatke v tožbi in priloženih listin o teku postopka. Sodišče je pri tem ugotovilo, da je tožnik dne 24. 11. 1999 vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, nato pa je vložil tri zahteve za izdajo odločbe in predlog za prednostno reševanje na toženo stranko in sicer, dne 18. 12. 2000, 31. 1. 2001 in 6. 7. 2001. Po navedenem sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni procesni predpostavki za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena ZUS, saj je potekel tako z zakonom predpisani rok za izdajo odločbe, tožena stranka pa tudi po vložitvi zahtev tožnika v nadaljnjem sedem dnevnem roku ni odločila o prošnji. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o prošnji tožnika z dne 24. 11. 1999 ali pa skladno s 5. točko 1. odstavka 155. člena ZUP prekine postopek s sklepom, v primeru, če je pravno relevantno za rešitev te zadeve kakšno predhodno vprašanje, ki ga tožena stranka po zakonu ne more reševati. Sodišče ni odločalo tako, kot predlaga tožeča stranka v tožbi, da bi sodišče samo odločalo o prošnji po določilu 61. člena ZUS, saj v spisu ni dovolj podatkov za takšno odločitev, prav iz tega razloga pa je sodišče tudi odločilo, da tožena stranka o prošnji tožnika odloči v roku 90 dni po pravnomočnosti te sodbe. Po presoji sodišča je tolikšen čas namreč potreben in primeren, glede na zapletenost konkretnega primera, da bo tožena stranka lahko izdala ustrezen upravni akt. Glede na navedeno je sodišče v skladu s 1. odstavkom 65. člena ZUS tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo upravnega akta.

K točki 2: Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1-1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/00, 41/01, 93/01, 77/02, v nadaljevanju ZST) ureja oprostitev plačila taks v 13. členu, ki določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po 2. odstavku istega člena sodišče izda sklep o oprostitvi na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju. Tožnik je priložil potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, z dne 30. 10. 2001 iz katerega je razvidno, da je tožnik nezaposlen in da je prejemal denarno nadomestilo, v višini 104.457,00 SIT neto v času od 1. 4. 2001 do 30. 6. 2001, potrdilo o družinskih članih Upravne enote A, Oddelka za upravne notranje zadeve z dne 29. 10. 2001, potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah pri odmeri davka od dohodka iz kmetijstva za leto 2000 z dne 29. 10. 2001 in z dne 29. 10. 2001, odločbo Davčne uprave RS z dne 12. 7. 2001, s katero je bila dohodnina za leto 2000 odmerjena dohodnina v znesku 0 SIT(za ženo tožnika) in odločbo z dne 6. 9. 2001, s katero je bila dohodnina za leto 2000 odmerjena dohodnina v znesku 0 SIT, potrdilo o plači žene tožnika z dne 6. 11. 2001, iz katerega je razvidno,da je za obdobje avgust, september in oktober 2001 prejela 243.459,00 SIT neto plače. Na podlagi predloženih dokazov sodišče meni, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik in njegova družina preživlja, zato je njegovemu predlogu ugodilo in ga v tem upravnem sporu v celoti oprostilo plačila taks.