Jedro

O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.

Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.

Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 1673/2016 z dne 12. 1. 2016 se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje o vpisu.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 1673/2016 z dne 12. 1. 2016 odločila, da se poočitev delitve uvodoma navedene zemljiške parcele v dve novi (s št. 1 in 2 k.o. Z.), na podlagi obvestila Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS) z dne 5. 1. 2016, ne dovoli. Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom ugovor GURS zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice.

GURS v pritožbi navaja, da je poočitev predlagal na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra, izdanega na podlagi 132. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin in sicer z vložitvijo predloga tipa 971, v katerem je navedel razloge za tako vložitev. Navaja, da mora glede na zgoraj navedeno določbo zemljiškoknjižno sodišče sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in da je bil navedeni predhodni način nadomeščen z elektronsko izmenjavo. Nato pritožba povzema določbo 115. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki določa, da sodišče po uradni dolžnosti prevzame podatke iz katastra. Glede na 21. člen Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra je določeno, da so v primeru, da so za to zagotovljeni tehnični pogoji, podatki o nepremičnini lahko prevzamejo neposredno iz centralne informatizirane baze zemljiškega katastra. Poočitev torej ni niti vknjižba niti predznamba ali zaznamba, temveč vpis zaradi uskladitve evidenc. Ob poočitvi sodišče ne presoja utemeljenost vpisa spremembe navedenih podatkov, podatke katastra mora "le" prevzeti, saj sta temeljni evidenci podatkov o zemljiščih in stavbah zemljiški kataster in kataster stavb. Pritožba nato povzema določbo 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) in navaja, da ta določba vpisov in sprememb vpisov podatkov v zemljiški kataster in kataster stavb ne prepoveduje. Gre za spremembo vsebine te določbe napram predhodno ureditev po določbi 76.c člena Zakona o urejanju naselij in posegov v prostor. Taka zdajšnja ureditev ni naključje, zakonodajalec je iz določbe 158. člena ZGO-1 izpustil prepovedi vpisov v kataster zato, da bi se katastrske spremembe podatkov o nepremičnin lahko neovirano vpisovale. Glede na navedeno mora zemljiškoknjižno sodišče spremembo podatkov poočititi ne glede na morebitno zaznambo prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Drugačna odločitev sodišča je nepravilna.

Pritožba je utemeljena.

Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 114. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave, pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. člena ZZK-1). Relevantne podatke si geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče elektronsko izmenjujeta, pri čemer informacijski sistem e-ZK pogoje za poočitev samodejno preveri, o (ne)dovoljeni poočitvi pa sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa (glej šesti odstavek 115. člena in 119. člen ZZK-1, šesti in sedmi odstavek 5. člena Pravilnika o zemljiški knjigi in določbe Pravilnika o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri). Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva. Da je tako, izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 177. člena ZZK-1 (ki predvideva, da se tovrstne poočitve v informatizirano glavno zemljiško knjigo izvedejo, ko zemljiškoknjižno sodišče preveri, da so pogoji dovoljenosti poočitve iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 115. člena ZZK-1 izpolnjeni) in drugega odstavka 136. člena ZZK-1 (ki predvideva, da se plombe v primerih dovolitve poočitve izbrišejo hkrati z izvedbo vpisa v informatizirani zemljiški knjigi, v primerih, ko poočitev ni dovoljena, pa hkrati iz izdajo obvestila iz šestega odstavka 115. člena ZZK-1).

Iz spisovnih podatkov izhaja, da gre v konkretni zadevi za specifičen primer, ko informacijski sistem e-ZK ni dopustil zgoraj opisanega običajnega postopka za vpis poočitve, zaradi česar je GURS predlagal, da se poočitev izpelje v zemljiškoknjižnem postopku tipa 971.(1) Sodišče prve stopnje je posledično o dovolitvi vpisa odločalo s sklepom, pri čemer se je ukvarjalo z vsebinskim odločanjem preko oziroma mimo pooblastil, ki jih zemljiškoknjižnemu sodišču dajejo zakonska pravila o poočitvah oziroma o preverjanju pogojev zanje. Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.

Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba tako imenovane "črne gradnje" pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Res je, da iz sporne zaznambe, ki je bila vpisana na podlagi odločbe pristojnega inšpektorata za okolje in prostor izhaja, da obstojijo prepovedi dejanj iz 158. člena ZGO-1, konkretno med drugim prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi glede objekta. Drži tudi navedba v sklepu, da določba 158. člena ZGO-1 ne specificira, ali gre za prepoved glavnih ali pomožnih vpisov.(2) Vendar navedeno ni odločilno.

Bistveno je, da bi moralo sodišče v primeru poočitve delitve zemljiške parcele preveriti zgoraj povzete pogoje iz prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 in upoštevati pravilo, da se v primeru dovoljene poočitve v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (že omenjeni peti odstavek 115. člena ZZK-1). Med pravna dejstva iz 13.a člena ZZK-1 spadajo tudi zaznambe tako imenovane "črne gradnje" (glej 63. in 100.a člen ZZK-1 ter 159. člen ZGO-1). Iz tega izhaja, da se zaznamba "črne gradnje" v primeru poočitve delitve nepremičnine vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba "črne gradnje" pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.

Iz zgornjih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep Dn 1673/2016 z dne 12. 1. 2016 razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje o vpisu. Napotke za delo sodišče prve stopnje lahko razbere iz zgornje obrazložitve.

op. št. 1: Ta je na voljo uporabnikom, ko aplikacija ne omogoča vložitve ustreznega predloga oziroma obvestila in terja tudi ročno izvedbo odločitve.

op. št. 2: Kolikor sodišče prve stopnje meri na tezo, da prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi, velja opozoriti na pravilo, da se za učinke zaznambe "črne gradnje" smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1), to je določba 99. člena ZZK-1, ki pa se logično nanaša na pravnoposlovna razpolaganja lastnika. Pritožbeno sodišče se je tako že izreklo, da zaznamba "črne gradnje" ni ovira za zaznambo sklepa o izvršbi (glej sklepe VSK CDn 117/2014, CDn 390/2013, II Ip 162/2011).