Jedro

Ker je bilo za poseg na območju navedenega registriranega arheološkega najdišča (vendar pred njegovim vpisom v register kulturne dediščine) izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred izdajo katerega pa niso bili pridobljeni niti kulturno varstveni pogoji niti ni bilo izdano kulturno varstveno soglasje za poseg, v registrirano dediščino pa je bilo poseženo z določenimi gradbenimi posegi, je podana pravna podlaga za izdajo odločbe o arheološkem najdišču v skladu s 27. členom ZVKD-1.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: Zavod) v ponovljenem postopku izdal odločbo o arheološkem najdišču. V odločbi je odločil, da so parc. št. 1172, 1176/2, 1177/2 in 1180, vse k.o. ... določene kot arheološko najdišče, dokler se ne opravijo predhodne raziskave arheoloških ostalin (1. točka izreka), da je rok za odpravo raziskav največ 60 dni od izdaje odločbe (2. točka izreka) ter odločil, da so na parcelah prepovedana vsa nadaljnja gradbena dela, dokler se ne opravijo raziskave (3. točka izreka). S 4. točko izreka pa je odločil, da se bodo na parc. št. 1172 k.o. ... najprej opravile predhodne arheološke raziskave, na preostalih parcelah pa arheološka izkopavanja. S 5. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, s 6. točko izreka pa da stroški postopka niso bili zaznamovani. V obrazložitvi ugotavlja, da gradbeni izvajalec pripravlja in že izvaja zemeljska dela na parc. št. 1172, 1176 del, 1177 del in 1180 k.o. ..., znotraj območja registriranega Arheološkega najdišča A. – Arheološko najdišče B. Za obravnavana zemljišča je bilo izdano veljavno gradbeno dovoljenje (Upravne enote Maribor, št. 351-412/2008-15(7123) z dne 27. 8. 2008 in odločba o spremembi gradbenega dovoljenja istega organa z dne 15. 5. 2009) za gradnjo dveh poslovno stanovanjskih objektov z rekreacijskim centrom. Izvajalec je pridobil gradbeno dovoljenje preden je bilo arheološko najdišče registrirano, vneseno v občinske planske akte in posledično preden je dobilo formalni status varovanja. Pri terenskem ogledu dne 28. 11. 2009 je bilo ugotovljeno, da kljub opozorilu gradbena dela niso bila ustavljena, najdišče pa je bilo znotraj gradbenega okvira za objekt C. med 6. in 7. 12. 2009 uničeno tako, da so za raziskave ostale razmeroma nedotaknjene le še območja okoli gradbene jame na parc. št. 1176/2, 1177/2 in 1180 k.o. ... ter na celotni parceli 1172 k.o. ... Glede na poznavanje arheološkega najdišča je bilo utemeljeno domnevano, da se arheološko ostaline širijo čez parc. št. 1172, 1176/2, 1177/2 in 1180 k.o. ..., zato so skladno z 2. alineo 27. člena ZVKD-1 s tem prepovedana vsa nadaljnja gradbena zemeljska dela, dokler najdišče ni ustrezno predhodno arheološko raziskano. Parc. št. 1172 k.o. ... se nahaja zunaj trenutnega obsega registriranega arheološkega najdišča in sicer tik ob njegovem jugovzhodnem robu. Na to parcelo z zemeljskimi deli še ni bilo poseženo v taki meri, da bi natančno poznali njen arheološki potencial in mogli predpisati točna izhodišča za izvedbo arheoloških izkopavanj. Iz tega razloga je najprej treba opraviti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Na osnovi rezultatov teh predhodnih raziskav se bo natančno zamejil obseg najdišča in potrebnih arheoloških izkopavanj in območje sprostitve terena za gradnjo ob vzporednem arheološkem nadzoru zemeljskih del. Predhodne arheološke raziskave znotraj zaščitenih območij in registriranih arheoloških najdišč bremenijo investitorja (27. alinea 3. člena in 34. člena ZVKD-1). Investitor je dolžan pravočasno zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, ki jih izvede ustrezno usposobljeni izvajalec. ZVKD-1 v petem odstavku 27. člena določa, da je rok za odpravo predhodnih raziskav na zemljišču, za katero ima investitor pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, največ 60 dni od izdaje odločbe. Rok je lahko daljši z dovoljenjem lastnika ali pa ga na predlog Zavoda podaljša minister na največ 90 dni, če predhodnih raziskav ni bilo moč opraviti iz utemeljenih razlogov, ki niso na strani Zavoda. Odločitev o tem, da pritožba ne zadrži izvršitve temelji na določbi četrtega odstavka 27. člena ZVKD-1. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za kulturo s svojo odločbo, št. 62240-427/2009/13 z dne 8. 4. 2010 in v obrazložitvi ugotavlja, da je odločba pravilna in zakonita.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnih organov prve in druge stopnje. Poudarja, da je bila izpodbijana prvostopna odločba izdana v ponovljenem postopku in da je prišlo pri ponovnem odločanju do nepravilnega ponovnega pričetja štetja rokov, kar je v nasprotju z določili zakona, ki določa rok za izdajo odločbe, slednje ravno z namenom zavarovanja pravic in koristi strank. Tožeča stranka kljub vsemu pripominja, da so vse potrebne zahtevane predhodne raziskave opravljene, vendar pa slednje ne dajo pravne podlage nezakoniti točki 2 izpodbijane prvostopne odločbe. Glede na navedeno tožeča stranka meni, da je odločba nezakonita, prav tako pa je upravičena do povrnitve stroškov upravnega postopka, glede katerih je bilo z odločbo Ministrstva za kulturo odločeno, da jih nosi sama. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba v 2. točki spremeni tako, da se ugotovi, da je rok za odpravo predhodnih raziskav potekel skladno z odločbo o podaljšanju roka z dne 4. 1. 2010 dne 3. 2. 2010 ter da se odločba Ministrstva za kulturo, št. 62240-427/2009/13 z dne 8. 4. 2010 razveljavi v celoti ter naloži prvostopnemu organu, da odloči o povrnitvi pritožbenih stroškov povzročenih tožnici. Predlaga tudi povračilo stroškov sodnega postopka v 15 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v njeni obrazložitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor (v nadaljevanju Zavod) o tem, da se zemljišče s parc. št. 1172, 1176/2, 1177/2 in 1180 k.o. ... določi za arheološko najdišče, ne glede na dejstvo, da so se navedene nepremičnine v času izdaje izpodbijane odločbe že nahajale znotraj območja registriranega arheološkega najdišča A. – Arheološko najdišče B., evidentiranega v Registru nepremične kulturne dediščine.

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/2008 s spremembami) določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine (1. člen). Varstvo dediščine je v javno korist (2. člen), v skladu z 8. členom citiranega zakona pa so predmet javnih koristi za varstvo posamezne stvari ali vrednote registrirana dediščina, nacionalno bogastvo, spomeniki, varstvena območja dediščine in arheološke ostaline (prvi odstavek 8. člena). V skladu z drugim odstavkom citiranega člena je podlaga za vzpostavitev varstva identifikacija predmeta javne koristi. V obravnavani zadevi iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bilo Arheološko najdišče B. registrirano v Registru nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko enote ... dne 29. 9. 2008 in da se parc. št. 1172, 1176, 1177 in 1180 nahajajo znotraj območja registriranega Arheološkega najdišča B. V skladu z 28. členom ZVKD-1 pa je za posege v registrirano nepremično dediščino treba pridobiti kulturno varstveno soglasje, pred izdajo kulturno varstvenega soglasja pa v skladu z 29. členom istega zakona kulturno varstvene pogoje. Glede na to, da je bilo v obravnavani zadevi za poseg na območju navedenega registriranega arheološkega najdišča (vendar pred njegovim vpisom v register kulturne dediščine) izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje (odločba Upravne enote Maribor, št. 351-412/2007-46 (7125) z dne 27. 8. 2008), pred izdajo katerega pa niso bili pridobljeni niti kulturno varstveni pogoji niti ni bilo izdano kulturno varstveno soglasje za poseg, v registrirano dediščino pa je bilo poseženo z določenimi gradbenimi posegi, je tudi po presoji sodišča podana pravna podlaga za izdajo odločbe o arheološkem najdišču v skladu s 27. členom ZVKD-1. Ta med drugim določa obveznost izdaje odločbe o arheološkem najdišču v primeru, ko grozi nevarnost da bi se arheološke ostaline, ki še niso bile predmet identifikacije za vzpostavitev varstva, lahko poškodovale ali uničile. V tem primeru se izda odločba, s katero se to zemljišče določi za arheološko najdišče, določen pa je tudi rok veljavnosti te odločbe (v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena največ šest mesecev). Iz petega odstavka citiranega člena izhaja tudi, da je rok za opravo predhodnih raziskav na zemljišču, za katero ima investitor pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela ali za gradnjo objekta največ 60 dni od izdaje odločbe, razen z dovoljenjem lastnika, ko je ta rok lahko daljši. Minister lahko na predlog Zavoda rok podaljša na največ 90 dni, če predhodnih raziskav v prvotnem roku iz utemeljenih razlogov, ki niso na strani Zavoda, ni bilo mogoče opraviti. Upoštevaje navedene materialne določbe in dejstvo, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, tožeča stranka tako neutemeljeno ugovarja tudi nezakonitosti 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Ker je bila prvostopna odločba (z dne 3.11.2009) v pritožbenem postopku odpravljena, se je zadeva vrnila v stanje, kot da prvostopna odločba ni bila izdana, torej je moral upravni organ, upoštevaje določbo 5. odstavka 27. člena ZVKD-1, v izpodbijani odločbi določiti tudi rok za odpravo predhodnih raziskav. Pravilna in v skladu s 113. členom ZUP pa je tudi odločitev upravnega organa druge stopnje, da gredo stroški pritožbenega postopka v breme tožeče stranke.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko se tožba zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.