Jedro

Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z določbo 104. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) v 1. točki izreka sklepa zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka organa, s katero je izpodbijala zapisnik Tržnega inšpektorata RS, Enote v K. z dne 20. 12. 2005, in po razširitvi tožbe še odločbo tožene stranke z dne 8. 5. 2006. V 2. točki izreka je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi (tožba zaradi molka organa) že izdala odločbo z dne 8. 5. 2006, ki jo je tožeča stranka prejela dne 22. 6. 2006, in pri Upravnem sodišču zoper njo vložila tožbo. Upravno sodišče je o tožbi tožeče stranke odločilo s sodbo U 265/2006-22, ki je dne 27. 10. 2008 postala pravnomočna. Ker je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je sodišče tožbo zavrglo.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje Upravnemu sodišču. Navaja, da je sodišče o tožbi odločilo na podlagi dopisa Ministrstva za gospodarstvo, ki ga je prejelo leto dni prej, preden je o zadevi odločilo s sodbo U265/2006-22, ki je dne 27. 10. 2008 postala pravnomočna. Sodišče je imelo leto dni časa, da bi zadevi združilo, kot to določa zakon. Odločitev sodišča, da počaka, da je sodba, s katero je odločilo v isti zadevi, pravnomočna, in se nato sklicuje na določbe prvega odstavka 34. člena ZUS, čeprav je odločalo v času veljave ZUS-1, zadeve pa ni niti začelo obravnavati v času veljave ZUS, je neokusna. Tudi sklicevanje na določbe 104. člena ZUS-1 je povsem neprimerno. Sodišče tudi ni ugotavljalo bistvenih kršitev določb postopka, v katerem je tržni inšpektor pregledoval njene prostore, ne da bi sploh vedel, kaj pregleduje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je bila o isti zadevi že izdana v upravnem sporu pravnomočna odločba. Ker je v tem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da je o zadevi že bilo odločeno s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, U 265/2006-22 z dne 27. 10. 2008, je pravilno na podlagi 6. točke prvega odstavka 34. člena ZUS (enako določa 8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) v zvezi s 104. členom ZUS-1 tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče oprosti plačila sodnih taks pravno osebo v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom takse za tožbo ogroženo njeno poslovanje oziroma, da teh sredstev nima.

7. Pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na odločbo prvostopenjskega organa, so za odločitev v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena in prvega odstavka 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča.