Jedro

V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, določi dedič tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.

Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije. V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič J. J. nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potencialnega dediča J. J. napotilo, naj zoper sodediče vloži tožbo, s katero bo uveljavljal razveljavitev svoje izjave o odpovedi dedovanju zaščitene kmetije (I. točka izreka). Potencialnemu dediču je bilo naloženo, da tožbo vloži v 30 dneh od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (II. točka izreka), v III. točki izreka pa je bilo odločeno, da se zapuščinski postopek prekine. V primeru, da J. J. v postavljenem roku ne bi vložil ustrezne tožbe, se bo postopek nadaljeval ne glede na njegovo zahtevo za razveljavitev dedne izjave, v zvezi s katero je napoten na pravdo (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedič Ž. Ž., ki v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Poudarja, da potencialnega dediča J. J. izločuje iz dedovanja zaščitene kmetije že sam zakon, in sicer prvi odstavek 12. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Izjava J. J., da nepreklicno odstopa od dedovanja zaščitene kmetije, ni rezultat njegove izbire, ker prevzema kmetije niti nima pravice uveljavljati. J. J. se odpoveduje nečemu, do česar sploh nima pravice in četudi bi s svojim tožbenim zahtevkom uspel, zanj ne more imeti pravnega interesa, saj mu ne izboljšuje položaja v tem zapuščinskem postopku.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor sodedičem. J. J. je na pritožbo podal odgovor, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 7. člena ZDKG se med sodediči, ki ostanejo po uporabi kriterijev iz prvega odstavka prej navedenega člena, dedič določi tako, da se upošteva prednost sorodnikov iz bližnjega kolena, med sorodniki iz istega kolena pa ima prednost tisti, ki je najbolj usposobljen za opravljanje poklica kmeta. Skladno s prvim odstavkom 12. člena ZDKG lahko v primeru, ko je dedič lastnik druge zaščitene kmetije, sodedič iz istega dednega reda zahteva, da se izloči iz dedovanja.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo drugega odstavka 138. člena ZD v povezavi s 210. členom istega zakona. J. J. zatrjuje, da je dal izjavo o odpovedi dedovanju zaščitene kmetije v zmoti, čemur dedič Ž. Ž. v celoti nasprotuje. Prvo sodišče je zato J. J. – skladno z določbo drugega odstavka 138. člena ZD – pravilno napotilo, naj vloži tožbo za razveljavitev izjave.

7. Pritožnik se sklicuje na določbo prvega odstavka 12. člena ZDKG, ki omogoča kateremukoli od drugih dedičev iz istega dednega reda, da zahteva izločitev dediča iz dedovanja zaščitene kmetije, če je ta že lastnik, solastnik ali skupni lastnik druge zaščitene kmetije. Poudarja, da J. J. za uveljavljanje tožbenega zahtevka nima pravnega interesa, ker mu tudi morebitni uspeh v pravdi ne izboljšuje položaja v tem zapuščinskem postopku. Tako razlogovanje pa je zmotno. Tudi potencialni dedič J. J. pritožniku oporeka pravico do dedovanja zaščitene kmetije (narok z dne 5. 3. 2019). V primeru, da ne bi bilo dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitne kmetije po 7., 8., 9., 10., 11. in 12. členu ZDKG, bi zaščiteno kmetijo dedovali vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru bi se smela zaščitena kmetija razdeliti po fizičnih delih. Zaradi podane odpovedi J. J. v krog teh dedičev ne bi bilo moč uvrstiti, zato je nedvomno izkazan njegov pravni interes za razveljavitev izjave v zvezi z dedovanjem zaščitene kmetije.

8. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), saj tudi ni ugotovilo podanosti kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD.