9. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe PIRO PLANET, d. o. o., Celje, ki jo zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 9. marca 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

– 5.a člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 190/20 in 192/20),

– 3. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 193/20 in 198/20),

– 3. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 201/20),

– 3. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 1/21) in

– 3. člena Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 4/21)

se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe več odlokov, ki so vse začasno prepovedovale prodajo pirotehničnih izdelkov, in sicer za obdobje od 21. 12. 2020 do 15. 1. 2021. Zatrjuje, da so v neskladju z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 33. in 74. členom Ustave, 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) ter 16. in 17. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016). Navaja, da opravlja dejavnost veleprodaje in maloprodaje pirotehničnih izdelkov, za kar ima dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve ter dveh upravnih enot. Zaradi izpodbijane ureditve naj bi ji v letu 2020 upadli prihodki za 79 odstotkov, saj naj bi se pirotehnični izdelki najbolj prodajali prav v času božično-novoletnih praznikov. Republika Slovenija naj ji ne bi zagotovila niti delne povrnitve izpada prihodkov, zato naj škodljive posledice protiustavnosti izpodbijanih odlokov ne bi bile odpravljene. Pobudnica dodaja še, da pobuda odpira pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja sistemske narave, kot na primer kakšen ustavno dopusten cilj mora zasledovati začasna prepoved prodaje ter na kakšen način je treba presoditi primernost ukrepa in sorazmernost v ožjem smislu. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe odpravi, nasprotni stranki pa naloži plačilo njenih stroškov postopka s pobudo.

2.Izpodbijane določbe v času vložitve pobude niso več veljale. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da za utemeljitev pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS ne zadošča posplošeno sklicevanje na upad prihodkov.[1] Poleg tega je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da v primeru, ko pobudnik utemeljuje pravovarstveno potrebo s premoženjskim prikrajšanjem, kot denimo upadom prihodkov, morebitna ugotovitev protiustavnosti ter razveljavitev ali odprava izpodbijanih določb ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja pobudnika. Domnevno premoženjsko prikrajšanje bi še naprej obstajalo.[2] Zato s temi navedbami pobudnici ni uspelo izkazati pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS.

4.Pobudnica zatrjuje tudi, da je v njenem primeru podan posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča.[3] Vendar tudi s tem pravovarstvene potrebe ni izkazala. Ustavno sodišče je namreč že sprejelo stališče, da tak posebej izražen javni interes po vsebinski presoji Ustavnega sodišča ne more biti podan za presojo določb, ki že ob vložitvi niso več veljale.[4] Prav tak je obravnavani primer, saj izpodbijane določbe že ob vložitvi pobude niso več veljale.

5.Ker pobudnica ni izkazala pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Pobudnica je zahtevala povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju v tej zadevi je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021 in št. U-I-436/20 z dne 29. 11. 2021.

[2]Tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-840/21 z dne 25. 1. 2022.

[3]Tega je Ustavno sodišče opredelilo v 43. točki obrazložitve odločbe št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17) in ponovilo tudi v 27. točki obrazložitve odločbe št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18).

[4]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-8/21 z dne 1. 4. 2021, 27. točka obrazložitve, enako tudi v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-110/21 z dne 13. 12. 2021, 6. točka obrazložitve.