Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Nasprotna udeleženka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za vrnitev v prejšnje stanje. Obenem je odločilo, da vsaka stranka tega postopka nosi svoje stroške.
Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, in predlagal spremembo sklepa v njegovo korist. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje, ker ni plačal sodne takse za pritožbo v danem roku, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopek s pritožbo ustavilo (fikcija umika). Navedel je, da taksa ni bila plačana zaradi nesporazuma z odvetniško pisarno, in to zato, ker na strani predlagatelja nastopajo tri stranke. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da nesporazum z odvetniško pisarno glede obveščanja o vročenih sodnih pisanjih ni upravičen razlog v smislu določil 1. odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče druge stopnje se s takim stališčem prvostopnega sodišča strinja. Vrnitev v prejšnje stanje je namreč mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje ob dogodku resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec), ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati (primerjaj Aleš Galič in ostali, Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, Založba Uradni list – GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 477 in 478). Izvajanja pritožnika pa kažejo, da je zamudo zakrivila stranka sama s svojim vedenjem. Ravnanje s poštnimi pošiljkami je treba organizirati tako, da poteka nemoteno. V nasprotnem primeru stranka sama nosi posledice zamude.
Razlogi, ki jih je pritožnik izpostavljal v pritožbi, glede na določilo 1. odstavka 116. člena ZPP, so pravno irelevantni. Izvajanja, da je nasprotni udeleženec posredoval lažne podatke, zakrivil kaznivo dejanje, oškodoval delničarje itd. niso v vzročni zvezi z zamudo predlagatelja in tako ne morejo opravičiti vrnitve v prejšnje stanje.
Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).
Nasprotna udeleženka je priglasila stroške odgovora na pritožbo, vendar je pritožbeno sodišče ocenilo, da ti za odločitev v tej zadevi niso bili potrebni, saj z vloženim odgovorom ni pripomogla k odločitvi, zato jih mora nositi sama (1. odstavek 155. člena in 1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).