Jedro

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju je možen le prenos vsega ali dela premoženja, ki preživljancu pripada ob sklenitvi pogodbe, s tem, da je ta prenos odložen do njegove smrti.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, ki niso namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, vendar pa morajo biti v pogodbi navedene. Navedba teh premičnin pomeni, da morajo biti navedene določno oziroma vsaj tako, da je s podatki, ki jih pogodba vsebuje, mogoče določiti stvar ali premoženjsko pravico, ki je predmet pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dediči D. M., E. K., A. B. in A. K. sami nosijo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja, ki ga predstavlja odškodnina na podlagi odločbe o denacionalizaciji Upravne enote Ljubljana št. 362-1002/93-38-412/ŠK z dne 17.11. 2004 v višini 53.433,01 DEM in odškodnina na podlagi odločbe o denacionalizaciji UE Ljubljana, št. 362-1002/93-38-412/ŠK z dne 10.12. 2005 v višini 82.497,50 USD, pod točko II. pa za zakonite dediče tega premoženja razglasilo zapustnikove zakonite dediče D. M., E. K., M. R., A. B. in A. K., vsakega do 1/5. (2.) Zoper sklep vlaga pritožbo S. R. in sicer zoper točko II. izpodbijanega sklepa in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da celotno zapuščino dodeli v last njemu. V bistvenem navaja, da stališče sodišča prve stopnje, ki pri odločanju pogodbe o preužitku in pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 26.10.2004 sploh ni upoštevalo, ni pravilno. Bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da lahko pogodbenik razpolaga z vsem svojim premoženjem, tako sedanjim kot bodočim, s tem, da je njegova izročitev odložena do smrti pogodbenika. Namen preživljanca S. K. je bilo razpolagati z vsem njegovim premoženjem, tudi z vsemi morebiti nenavedenimi nepremičninami in premičninami. V času njegove smrti je bilo premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa o dedovanju, že last S. K. in je tako na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju prešlo v last pritožnika. Opozarja še na 82. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem je treba pri razlagi pogodbenih določil iskati skupen namen pogodbenikov.

(3.) Na vloženo pritožbo so odgovorili D. M., E. K., A. B. in A. K. in predlagajo njeno zavrnitev. Oporekajo pritožnikovemu pravnemu interesu za vložitev pritožbe ter navajajo, da lahko preživljanec s pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolaga zgolj s premoženjem, ki je obstajalo v trenutku sklenitve pogodbe, obveznice pa so premoženje, ki je nastalo po sklenitvi pogodbe. Pogodba tudi ne navaja določno premičnin, ki niso pritikline kmetije. Pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu, je tudi neveljavna. Priglašajo pritožbene stroške.

(4.) Pritožba je neutemeljena.

(5.) Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zapuščinsko premoženje (1) razdelilo med dediče, navedene pod točko II izreka, na vsakega do 1/5, je materialnopravno pravilna. Pritožba tako nima prav, ko trdi, da lahko pogodbenik, to je preživljanec, razpolaga s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z vsem svojim premoženjem, to je tako sedanjim kot bodočim. Bistvo izpolnitvenega ravnanja preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju je namreč prenos vsega ali dela premoženja, ki mu pripada ob sklenitvi pogodbe s tem, da je ta prenos odložen do njegove smrti. Drugačna razlaga 557. člena OZ ni mogoča, saj so pogodbe o razpolaganju s premoženjem, ki ga bo imel pogodbenik ob smrti (to so pogodbe dednopravnega značaja) praviloma neveljavne. Tako 103. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) določa, da je neveljavna pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Po 104. členu ZD pa so neveljavne tudi pogodbe o odtujitvi pričakovane dediščine. Obe citirani določili sta prisilne narave in kršitev povzroči ničnost pogodbe (86. člen OZ). S premoženjem, ki ga bo imel zapustnik ob svoji smrti, lahko zapustnik razpolaga le z oporoko in sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je premoženje, ki je predmet tega zapuščinskega postopka, na pokojnega S. K. in s tem na njegove dediče, prešlo šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (primerjaj 78. člen ZDEN), to pa je bilo po trenutku podpisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju. S tem premoženjem zato s pogodbo o priznanju lastninske pravice, pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 26.10.2004, S.K. v nobenem primeru ne bi mogel veljavno razpolagati.

(6.) Ne glede na doslej obrazloženo, pa je potrebno pritožniku pojasniti tudi to, da zapis pod točko 12. pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi sicer ne bi zadoščal za prenos lastninske pravice na ugotovljenem zapuščinskem premoženju. Po 557. členu OZ je namreč lahko predmet pogodbe celotno preživljančevo premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba sicer lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Navedba teh premičnin pomeni, da morajo biti navedene določno oziroma vsaj tako, da je s podatki, ki jih pogodba vsebuje, mogoče določiti stvar ali premoženjsko pravico, ki je predmet pogodbe. To velja tudi za vrednostne papirje, pri čemer bi morala pogodba v teh primerih vsebovati tudi sestavine naloga za prenos (2) teh vrednostnih papirjev. Kakšen je bil namen pogodbenikov, je glede na formalno zahtevo 557. člena OZ po določni opredelitvi premičnin, nepomembno, saj pogodbenega določila, ki v nasprotju z izrecno zahtevo 557. člena OZ premičnin ne opredeljuje določno, ni mogoče razlagati v smislu 82. člena OZ, torej kot nejasno pogodbeno določilo.

(7.) Sodišče prve stopnje tudi sicer, v okviru zapuščinskega postopka, v nobenem primeru ne bi moglo odločiti, da se zapuščinsko premoženje dodeli v last prevzemniku (3) po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, saj je zapuščinski postopek namenjen temu, da se premoženje, za katerega je ugotovljeno, da je bilo ob smrti last zapustnika, razdeli med njegove dediče. Pritožnik bi svoja upravičenja v okviru tega postopka tako lahko uveljavljal kvečjemu kot zahtevek za izločitev iz zapuščine.

(8.) Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odst. 350. v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(9.) Ker po 174. členu ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, je pritožbeno sodišče glede priglašenih stroškov za odgovor na pritožbo odločilo, da jih nosijo dediči sami.

(1) Zapuščinsko premoženje dejansko sestavlja 1796 obveznic z oznako SOS 2E ter že izplačane obresti na obveznice (kar je sodišču večkrat sporočila skrbnica za posebni primer N.G.)

(2) primerjaj Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga B. Podgoršek, stran 543 – 545. (3) ki sicer ne spada v krog zapustnikovih dedičev.